Nova smer teoretičnih raziskav v fiziki odpira drzno vprašanje: kaj če sanje niso zgolj plod domišljije, temveč bežni vpogledi v vzporedne resničnosti? Nekateri znanstveniki, ki preučujejo kvantno teorijo in model multiverzuma, razmišljajo, da bi človeški možgani med spanjem lahko dostopali do alternativnih različic resničnosti – svetov, kjer se dogodki, odločitve in celo identitete odvijajo drugače.
Gre za hipotezo, ki za zdaj še ni dokazana kot fizično dejstvo. Vseeno pa jo podpirajo matematični modeli verjetnosti, ki dopuščajo možnost, da hkrati obstaja več časovnih linij. V takšnem okviru sanje ne bi bile zgolj naključne zgodbe brez pomena, temveč nekakšna okna v druge možnosti bivanja.
Po nekaterih interpretacijah kvantne mehanike realnost ni enotna, temveč razvejana. Vsaka odločitev lahko ustvari novo vejo obstoja. Če ta ideja drži, se postavlja vprašanje, ali zavest med spanjem deluje drugače kot v budnem stanju – morda manj omejeno z linearnim časom in logiko.
Zagovorniki te teorije domnevajo, da bi sanje lahko bile trenutki, ko se um “uglasi” z drugimi različicami sebe. Ne kot fizično potovanje, temveč kot informacijski ali zaznavni preskok.
Pomembno je poudariti, da znanost za zdaj ostaja previdna. Ni neposrednih dokazov, da sanje resnično izvirajo iz vzporednih resničnosti. A prav to je bistvo znanstvenega raziskovanja: postavljanje vprašanj tam, kjer se zdi meja znanega že dosežena.
Čeprav sanje morda še dolgo ostajajo skrivnost, nova teoretična razmišljanja spreminjajo pogled nanje. Namesto da jih odpišemo kot nepomembne slike brez pomena, se odpirata možnost in radovednost: kaj če sanje niso zgolj fantazija, temveč odsev širše, bolj zapletene resničnosti? Kaj, če vse tiste sanjske knjige, ki smo jih nekoč imeli in brali niso privlečene za lase, ampak odkrivajo mnogo več kot smo si kadarkoli predstavljali?
skrivnostna.si
