ŠOK IZ NORVEŠKE! Medtem ko svet uvaja umetno inteligenco v šole, jo Norveška za najmlajše PREPOVEDUJE

Medtem ko številne države tekmujejo, katera bo hitreje uvedla umetno inteligenco v učilnice, je Norveška ubrala povsem drugačno pot. Vlada je sprejela odločitev, ki je presenetila svet – generativna umetna inteligenca bo za najmlajše šolarje praktično prepovedana. Od novega šolskega leta, ki se začne konec avgusta, učenci od prvega do sedmega razreda – približno med 6. in 13. letom starosti – pri pouku praviloma ne bodo smeli uporabljati orodij, kot so ChatGPT in drugi generatorji besedil.

“Otroci morajo najprej znati razmišljati sami”

Norveški premier Jonas Gahr Støre je odločitev pojasnil preprosto: otroci morajo najprej osvojiti temeljna znanja.

Branje.

Pisanje.

Računanje.

Šele nato pride na vrsto umetna inteligenca.

Vlada opozarja, da rezultati nacionalnih preverjanj znanja med mlajšimi učenci že več let padajo, zato želi najprej okrepiti osnovne veščine, ki jih po njihovem mnenju nobena tehnologija ne more nadomestiti.

AI le pod strogim nadzorom

Popolne prepovedi sicer ni. Učenci med 14. in 16. letom bodo umetno inteligenco lahko uporabljali, vendar izključno pod nadzorom učiteljev in kot del učnega procesa. Šele dijake med 17. in 19. letom želi država aktivno naučiti odgovorne uporabe umetne inteligence, saj jo bodo potrebovali na univerzah in kasneje na trgu dela. Sporočilo norveške vlade je jasno: umetna inteligenca je pomembno orodje, vendar ne sme nadomestiti razmišljanja.

To ni prvi ukrep

Odločitev ni prišla čez noč. Norveška je že leta 2024 prepovedala uporabo pametnih telefonov v šolah, zdaj pa pripravlja tudi zakon, ki bi otrokom, mlajšim od 16 let, močno omejil oziroma preprečil uporabo družbenih omrežij. Vlada ocenjuje, da digitalni svet vse bolj vpliva na koncentracijo, duševno zdravje in sposobnost učenja otrok.

Se začenja nov trend?

Odločitev Norveške je sprožila burne razprave po svetu. Medtem ko tehnološka podjetja spodbujajo uporabo umetne inteligence že v osnovnih šolah, vse več pedagogov opozarja, da otroci zaradi prevelike odvisnosti od tehnologije izgubljajo sposobnost samostojnega razmišljanja, pisanja in reševanja problemov.

Norveška je zdaj ena prvih držav, ki je javno priznala, da ima lahko prehitro uvajanje umetne inteligence v izobraževanje tudi negativne posledice. Vprašanje pa ostaja: ali bo njeni poti sledila še katera evropska država? Če se bodo rezultati norveških učencev v prihodnjih letih izboljšali, bi lahko njihova odločitev postala zgled tudi za druge šolske sisteme.