Guillen povezuje idejo nebes s t.i. kozmološkim horizontom – točko, kjer galaksije bežijo proč s hitrostjo svetlobe, približno 299.336 km/s. Ta meja je v moderni kozmologiji najdaljša razdalja, ki jo lahko sploh opazimo.
View this post on Instagram
Po trenutnih teorijah tam čas praktično ne obstaja – ni preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Dr. Guillen vidi v tem večnem, brezčasnem stanju nekaj, kar je konceptualno podobno opisom raja v religijah.
Kar še bolj preseneča: najstarejši znani kozmični objekti ležijo ob tem horizontu, kar pomeni, da bi vse, kar je onkraj, predstavljalo čas pred Velikim pokom. Z drugimi besedami, ta ideja nas postavlja izven običajnega prostora in časa.
Guillen opozarja, da gre predvsem za filozofsko in teološko interpretacijo, ne za dokazano znanstveno odkritje. Toda prav to je fascinantno – pokazatelj, kako se znanost in vera včasih srečata pri raziskovanju najglobljih skrivnosti vesolja.
Če dr. Guillen drži vsaj deloma prav, bi bil raj resnično največji, najbolj oddaljeni kotiček vesolja, kjer čas stoji in kjer bi morda lahko obstajal večni mir. Ali to pomeni, da vesolje skriva lasten raj?
skrivnostna.si


