Ko se pojavijo težave z otroki, se hitro rado pokaže s prstom. Težave s čustveno povezanostjo, pretirano igranje videoiger ali celo hujši izbruhi vedenja in odklonilnosti so pogosto pripisani enemu staršu. A po mnenju strokovnjakov raziskave kažejo drugačno sliko.
Po ugotovitvah Arthur C. Brooks, uspešnega avtorja in profesorja na Harvard University, imajo otroci, še posebej pa fantje, pogosto močnejši vedenjski zgled pri očetu kot pri materi. Brooks poudarja, da otroci očetovo vedenje ne le opazujejo, temveč ga tudi globoko ponotranjijo.
Fantje se učijo identitete od očeta – raziskave kažejo, da se fantje pri oblikovanju identitete, čustvene regulacije in razumevanja moškosti v veliki meri zgledujejo po očetih. Oče zanje ni le avtoriteta, temveč model, kako biti moški v svetu – kako obvladovati čustva, kako ravnati v odnosih in kako prevzemati odgovornost.
Zanimivo je tudi spoznanje druge raziskave, ki ugotavlja, da se fantje v adolescenci pogosto oddaljijo od materinega vzorca. Ta proces, imenovan “de-identifikacija”, pomeni, da mladostniki v tej fazi včasih zavestno delajo nasprotno od tega, kar počne mati, saj iščejo lastno identiteto zunaj primarnega odnosa.
Iz teh ugotovitev izhaja presenetljivo preprosta, a močna misel: najmočnejši napovednik uspešnega odraslega moškega ni strogost, status ali denar, temveč oče, ki je spoštljivo in ljubeče ravnal z otrokovo materjo v procesu vzgoje.
Fantje se namreč ne učijo le iz neposrednih navodil oz. vzgoje, temveč iz vsakodnevnih opazovanj. Kako oče govori z materjo, kako rešuje konflikte in kako izraža naklonjenost, postane temeljni vzorec, po katerem sin kasneje gradi lastne odnose. In to je pomembnejše kot vzgoja sama.
Raziskava torej kaže, da imata očetova prisotnost in vedenje izjemno globok vpliv, ki pogosto ostane spregledan.
skrivnostna.si
