Za odraslega je ločitev trenutna neprijetnost. Za dojenčka pa je lahko ločitev biološki stresni dogodek. Njegovi možgani še ne razumejo časa, temveč le varnost. Ko je primarni skrbnik, najpogosteje mati, odsoten, se v telesu sproži alarm za preživetje.
Kaj se zgodi v telesu
Ločitev aktivira stresni sistem HPA, ki povzroči močan porast kortizola. Sledi odziv »boj ali beg«: pospešen srčni utrip, hitro dihanje in intenziven jok. To ni razvajenost, temveč prirojen mehanizem preživetja.
Zakaj je to pomembno
Če takšen stres ostane brez tolažbe, lahko negativno vpliva na razvoj možganov in čustveno uravnavanje. Ključno pa je: stres sam po sebi ni škodljiv – škodljiv je stres brez odziva.
Moč odzivne skrbi
Ko se skrbnik vrne in otroka pomiri, se živčni sistem znova uravna. Dojenček se uči, da strah mine in da je svet varen. Tako se gradi varna navezanost in čustvena odpornost za vse življenje.
Dojenčki ne potrebujejo popolnih staršev, ampak odzivne. Mati ali stalni skrbnik ni le vir čustev, temveč biološki regulator stresa. Vsakič, ko se otrok po stiski umiri v naročju, se gradi temelj notranje varnosti, ki ostane še dolgo po tem, ko jok utihne.
skrivnostna.si
