Pred bučami so uporabljali repo
Običaj izrezovanja strašljivih obrazov izvira predvsem iz Irske in drugih delov Britanskega otočja. Ljudje so nekoč izdolbli repo, peso ali drugo korenasto zelenjavo, vanjo izrezali obraz in v notranjost postavili gorečo svečo. Tako so ustvarili preprosto svetilko, ki je v temi delovala precej srhljivo.
Običaj povezujemo s starim keltskim praznikom Samhain, ki je označeval konec žetve in začetek temnejšega dela leta. Ljudje so verjeli, da se v tem času meja med svetom živih in mrtvih stanjša ter da lahko po svetu tavajo nadnaravna bitja. Strašljive svetilke naj bi odganjale zle duhove in varovale domove. Zgodovinski izvor vseh posameznih običajev sicer ni povsem jasen, zato je treba nekatere razlage razumeti kot ljudsko izročilo, ne kot dokazano dejstvo.
Kdo je bil skrivnostni Jack?
Ena najbolj znanih zgodb govori o Stingy Jacku, zvitem možu, ki naj bi večkrat prelisičil hudiča. Ko je umrl, po legendi ni smel ne v nebesa ne v pekel. Obsojen naj bi bil na večno tavanje v temi, pot pa mu je osvetljeval žareč kos oglja, ki ga je spravil v izdolbeno repo.
Od tod naj bi izviralo ime Jack-o’-lantern, ki danes označuje izrezljano svetilko. Zgodba se je skozi čas spreminjala, zato je ne moremo obravnavati kot zanesljiv zgodovinski zapis. Kljub temu je pomembno vplivala na podobo običaja, ki ga poznamo danes.
Zakaj smo repo zamenjali za buče?
Ko so irski in škotski priseljenci prinesli svoje običaje v Severno Ameriko, so tam odkrili zelenjavo, ki je bila za rezljanje veliko primernejša: bučo. Bila je večja, lažje jo je bilo izdolbsti, njena lupina pa je omogočala ustvarjanje izrazitih obrazov. Tako je buča postopoma postala zaščitni znak noči čarovnic.
Danes ima rezljanje buč predvsem zabavno in ustvarjalno vlogo. A za žarečimi očmi in strašljivimi nasmehi se skriva stara tradicija, v kateri so se prepletali strah pred neznanim, ljudske legende in želja po zaščiti doma.
Naslednjič, ko boste v bučo izrezali obraz in prižgali svečo, se spomnite: ta običaj ni nastal zgolj zaradi jesenske dekoracije. Njegove korenine segajo v čas, ko je bila tema veliko bolj skrivnostna – in so ljudje verjeli, da v njej morda res nekaj čaka.
