Človeško zaznavanje zajema le majhen del resničnosti, ki nas obdaja. Naše oči so prilagojene zaznavanju omejenega pasu elektromagnetnega sevanja, ki ga imenujemo vidna svetloba, ušesa pa lahko zaznajo le droben del ogromnega spektra zvočnih frekvenc. Poleg očes in ušes imamo le še okus, dotik in vonj – to je 5 glavnih čutil.
Zunaj teh meja obstaja še nešteto oblik energije – od ultravijolične in infrardeče svetlobe do infrazvoka in ultrazvoka – ki jih druge živali in merilni instrumenti zaznajo brez težav, za nas pa ostajajo nevidne in neslišne. Koliko sveta oziroma resničnosti lahko dejansko opazimo?
Čebele na primer vidijo ultravijolične vzorce na cvetovih, ki jih usmerjajo do nektarja. Kače zaznavajo infrardeče sevanje toplokrvnega plena, tudi v popolni temi. Kiti in sloni komunicirajo z infrazvokom, ki potuje kilometre daleč, netopirji in delfini pa se orientirajo s pomočjo ultrazvočnih frekvenc, ki so daleč onkraj človeškega sluha. Ti primeri jasno pokažejo, kako omejeni – in hkrati zelo specializirani – so naši čuti.
Sodobna znanost danes s pomočjo tehnologije razširja meje našega zaznavanja. Infrardeče kamere, rentgenski žarki, radijski teleskopi in občutljivi zvočni senzorji nam omogočajo, da »vidimo« in »slišimo« plasti vesolja, ki bi sicer ostale skrite.
To je trezen opomnik, da nam naravni čuti razkrivajo le majhen del izjemno bogate in dinamične resničnosti, ki se neprestano odvija okoli nas. Ostanimo odprti za več, predvsem za nevidni svet okoli nas…
skrivnostna.si
