Zakaj je enotnost naroda pomembna – enoten narod je odpornejši!

Enotnost naroda ni slogan in ni romantična ideja iz učbenikov. Je praktična družbena sila, ki v ključnih trenutkih odloča o tem, ali skupnost preživi, se razvija ali razpade pod težo lastnih razhajanj.

Zgodovina jasno kaže, da narodi niso propadali zato, ker bi jim primanjkovalo znanja, denarja ali talentov, temveč zato, ker niso več znali stopiti skupaj, ko je bilo to nujno.

Pomembno je razjasniti temeljno zmoto: enotnost ne pomeni, da vsi mislimo enako. Pomeni, da kljub različnim pogledom prepoznamo skupni interes, ko gre za temeljne stvari – varnost, svobodo, dostojanstvo, prihodnost otrok.

Prav v tem je moč zrele družbe: različnost v razpravi, enotnost v ključnih odločitvah.

Slovenija ima redek in dragocen primer narodne enotnosti: Plebiscit o samostojnosti Slovenije. In prav ta praznik, ko smo Slovenci zmogli dokazati enotnost, praznujemo danes. 

Takrat se niso poenotile stranke, ampak ljudje. Ne glede na politična prepričanja je velika večina prepoznala, da gre za odločitev, ki presega dnevno politiko. Ta enotnost ni pomenila konca razprav – pomenila je začetek lastne odgovornosti.

Ko družba deluje razdrobljeno:

• je lažje vodljiva,

• bolj dovzetna za strah,

• ranljivejša za zunanje pritiske.

Enoten narod pa:

• lažje prestane krize,

• hitreje sprejema težke odločitve,

• lažje zaščiti najšibkejše.

Če ljudje nimajo občutka, da so del iste zgodbe, se zaprejo vase, skrbijo le še zase in izgubijo občutek skupnega dobrega. To vodi v apatijo, cinizem in občutek, da »nič nima smisla«. Enotnost nastane, ko ljudje čutijo, da:

• so slišani,

• so spoštovani,

• niso zamenljivi.

Sodobna družba je izjemno razdrobljena. Algoritmi nagrajujejo jezo, polarizacijo in delitve. Ravno zato je enotnost danes zavestna odločitev, ne samoumevno stanje.

Enoten narod ni tih narod. Je narod, ki zna razpravljati – a tudi potegniti črto, ko gre za bistvo. Enotnost naroda ni odsotnost konflikta. Je sposobnost, da konflikt ne uniči skupnosti.

Ko narod izgubi enotnost, začne razpadati od znotraj.
Ko jo ohrani, lahko preživi tudi najtežje čase.

Zato enotnost ni preteklost. Je pogoj prihodnosti.