Leta 1908 je razočarana mati nekega jutra sinu vzela list iz zvezka. Ne iz jeze. Iz obupa. In s tem nehote izumila nekaj, kar danes vsak dan uporablja več kot tri milijarde ljudi.
Melitta Bentz je stala v svoji kuhinji in strmela v še eno skodelico obupne kave. To je bil njen vsakdan. In sovražila ga je. Takrat kava ni bila gladka, aromatična pijača, kot jo poznamo danes. Bila je grenka, zrnata brozga. Ljudje so mleto kavo preprosto kuhali v vodi in upali, da se bodo usedline sčasoma posedle na dno. Nikoli se niso. Vsak požirek je bil poln usedlin in razočaranja.
Tudi pripomočki niso pomagali. Perkolatorji so kavo naredili še bolj ostro, platneni filtri so zadrževali olja in hitro postali kisli, kovinska sita pa so prepuščala preveč kavnih delcev. A ljudje so to sprejemali kot nekaj normalnega. »Kava mora biti grenka,« so govorili. Petintridesetletna Melitta Bentz se s tem ni strinjala.
Ideja iz šolskega zvezka
Nekega jutra, po še posebej zoprni skodelici, ji je prekipelo. Ozrla se je po kuhinji in njen pogled se je ustavil na sinovem šolskem zvezku. V njem so bili listi pivnika, namenjeni sušenju črnila. Takrat se ji je posvetilo. Vzelo je medeninast lonček, z žebljem preluknjala dno, čez luknje položila kos pivnika, dodala mleto kavo in skozenj prelila vročo vodo.
Rezultat jo je osupnil. Iz lončka je pritekla bistra, gladka kava brez usedlin in brez grenkobe. Poskusila je en požirek. Nato še enega. In dojela, da je pravkar za vedno spremenila pripravo kave.
Melitta izuma ni skrivala zase. Odpravila se je naravnost na cesarski patentni urad. 20. junija 1908 je prejela nemški patent št. 224.960 za svoj sistem filtriranja kave. Šest mesecev pozneje je storila nekaj izjemnega za žensko v začetku 20. stoletja: ustanovila je podjetje.
Z vsega 72 pfeningi začetnega kapitala, kar bi danes pomenilo približno deset evrov, je v svojem stanovanju ustanovila podjetje M. Bentz Coffee Filter Company. Mož je skrbel za administracijo, sinova sta ročno izdelovala filtre, družina pa jih je prodajala od vrat do vrat in ljudem v živo pokazala, kako zelo se okus kave izboljša.
Sprva so bili ljudje nezaupljivi. »Zakaj bi spreminjali nekaj, kar deluje?« so spraševali. A en sam požirek je bil dovolj, da jih je prepričal.
Zgodba Melitte Bentz je opomnik, da veliki izumi pogosto ne nastanejo v laboratorijih, temveč v kuhinjah. Iz frustracije. Iz radovednosti. In iz poguma, da ne sprejmemo slabega kot nekaj samoumevnega.
skrivnostna.si
