13.9 C
Ljubljana

Zakaj so to zdravilko izgnali iz Avstralije?

Zdravilka Barbara O’Neill ne sme več opravljati nobenih zdravstvenih storitev, plačano ali prostovoljno – to je bila odločitev pristojnih organov v Avstraliji. Razlog? Komisija je presodila, da predstavlja tveganje za zdravje javnosti zaradi nevarnih in nedokazanih zdravstvenih trditev.

Glavni očitki so bili, da je med drugim trdila, da je rak glivica in da ga je mogoče zdraviti s sodo bikarbono, da je surovo kozje mleko primerno nadomestilo za materino mleko, da nosečnice s streptokokom skupine B ne potrebujejo antibiotikov, ter da ni varnih cepiv in da cepiva povzročajo epidemijo ADHD, avtizma, epilepsije in smrti v zibelki. Komisija je zapisala, da te trditve niso podprte z medicinskimi dokazi.

Problem torej ni bil v tem, da bi govorila “jej manj sladkorja” ali “pazi na prehrano”. Tak nasvet je lahko povsem razumen. Problem je bil, da je po ugotovitvah regulatorja dajala zdravstvene nasvete ranljivim ljudem, tudi bolnikom z rakom, staršem dojenčkov in nosečnicam, pri čemer naj bi jih odvračala od uradne medicine. The Guardian je takrat povzel, da jo je regulator prepovedal zaradi zavajanja ranljivih ljudi in spodbujanja opuščanja dokazanega zdravljenja.

Katera živila zdravilka Barbara odsvetuje?

Rafiniran sladkor – da, pretiravanje s sladkorjem je slabo za zdravje, zobe, telesno težo in presnovo. Ampak trditev, da je sladkor sam po sebi “kerozin za ogenj” ali da enostavno “uniči imunski sistem”, je bolj dramatična metafora kot medicinsko natančen opis.

Pšenica – nekateri ljudje imajo celiakijo, alergijo na pšenico ali občutljivost na gluten. Za njih je izogibanje pšenici smiselno. Za vse ostale pa ni dokazano, da je pšenica sama po sebi strup ali da zaradi hibridizacije iz 50. let množično uničuje črevesje.

Mlečni izdelki – nekateri imajo intoleranco na laktozo ali alergijo na mlečne beljakovine. Pri teh ljudeh lahko mleko povzroča težave. Ni pa res, da so mlečni izdelki avtomatsko škodljivi za vse.

Oves – za večino ljudi je oves prej koristno živilo kot problem, saj vsebuje vlaknine. Če ima nekdo specifične prebavne težave, lahko preveri, ali mu ustreza, ampak trditi, da oves zaradi lektinov splošno “utrudi imunski sistem”, je pretiravanje.

Arašidi – res je, da so lahko močan alergen in da je pri slabi pridelavi/skladiščenju možna kontaminacija z aflatoksini. V regulirani prehranski verigi pa se to nadzoruje. Za ljudi brez alergije arašidi niso avtomatsko nevarni.

Pri splošnih prehranskih nasvetih pa je treba ločiti zrno od plev: manj rafiniranega sladkorja, več nepredelane hrane in skrb za črevesje so razumne smernice; trditve o “čudežnem zdravljenju”, demoniziranju celih skupin živil in odsvetovanju uradne terapije pa so lahko nevarne, zato moramo biti pazljivi, ko imamo opravka z zdravilci. Resnica se vedno nahaja nekje vmes.

Sorodni članki

Najbolj brano