»ŽIVI NOSTRADAMUS« Z NOVIM JEZIVIM OPOZORILOM: Nekaj velikega naj bi jeseni pretreslo svet

Brazilski jasnovidec Athos Salomé, ki ga mediji že več let predstavljajo kot »živega Nostradamusa«, znova dviguje prah. Potem ko trdi, da sta se dve njegovi napovedi za leto 2026 že uresničili, opozarja, da najnevarnejši del leta morda šele prihaja. Tokrat ne govori le o eni državi, temveč o dogodkih, ki bi lahko imeli posledice za ves svet.

Ko Athos Salomé spregovori, so njegove napovedi običajno dovolj temačne, da človeku pokvarijo še tako mirno jutranjo kavo. 39-letni Brazilec, ki se predstavlja kot parapsiholog in se ukvarja tudi z numerologijo ter simbolnimi analizami, je konec lanskega leta objavil vrsto napovedi za leto 2026. Zdaj trdi, da sta se dve že uresničili.

Med njimi izpostavlja močno zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, posebej v povezavi z Iranom, ter svojo precej bolj simbolično športno napoved, da bo svetovni nogometni prvak povezan z »barvo ognja«. Toda po njegovem naj bi bila ena najbolj nevarnih napovedi še pred nami.

Opozoril je na Iran. Nato so se razmere res močno zaostrile

Salomé je že pred začetkom leta 2026 napovedoval, da bi lahko napetosti na Bližnjem vzhodu dosegle »kritično mejo«, pri čemer je posebej omenjal iranski jedrski program in obogatitev urana. Takšne trditve same po sebi seveda niso dokaz jasnovidnosti. Toda dejanske razmere v regiji so danes dovolj resne tudi brez prerokb.

Mednarodna agencija za atomsko energijo IAEA je v začetku septembra sporočila, da še vedno nima ustreznega dostopa do ključnih iranskih jedrskih lokacij, ki so bile poškodovane v ameriških in izraelskih napadih. Še bolj skrb vzbujajoče je vprašanje iranskih zalog visoko obogatenega urana. Pred napadi je imel Iran po podatkih IAEA približno 440,9 kilograma urana, obogatenega do 60 odstotkov. Gre za stopnjo, ki je že precej bližje materialu za jedrsko orožje kot običajnemu gorivu za civilne jedrske elektrarne. IAEA trenutno ne more z gotovostjo potrditi, kaj se je s celotno zalogo zgodilo.

Zahod stopnjuje pritisk na Iran

Razmere so se v zadnjih dneh še dodatno zaostrile. ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija pritiskajo na IAEA, naj primer Irana znova pošlje pred Varnostni svet Združenih narodov. Teheran medtem vztraja, da je njegov jedrski program namenjen miroljubni uporabi. Toda nezaupanje je ogromno. Ameriški predsednik Donald Trump je 4. septembra celo javno namignil, da bi ZDA lahko ponovno udarile po iranski jedrski infrastrukturi, tokrat po močno utrjenem območju v bližini Natanza. Na tej točki človek res ne potrebuje kristalne krogle, da ugotovi, da je območje nevarno blizu novega večjega spopada.

A Salomé zdaj opozarja še na drugo nevarnost

Čeprav je njegov Iran že postal resnična geopolitična kriza, Salomé opozarja še na območje, o katerem se v Evropi govori precej manj. Arktiko. Po njegovi napovedi naj bi vse večja ruska vojaška navzočnost na skrajnem severu in odpiranje novih pomorskih poti zaradi taljenja ledu povečala možnost neposrednega incidenta med Rusijo in državami Nata. Salomé govori celo o možnosti, da bi boj za nadzor nad novimi plovnimi potmi, energetskimi viri in strateškim ozemljem postal eno prihodnjih velikih svetovnih kriznih žarišč. Pred nekaj meseci bi takšna zgodba zlahka zvenela kot material za hollywoodski triler. Danes nekoliko manj.

Na Arktiki se nekaj res dogaja

NATO je februarja letos začel novo operacijo Arctic Sentry, s katero krepi vojaško navzočnost na skrajnem severu. Zavezništvo opozarja, da Rusija v arktičnem območju že leta obnavlja nekdanja sovjetska vojaška oporišča, letališča in globokomorska pristanišča ter preizkuša nova orožja. Rusija ima tam tudi pomemben del svojih strateških jedrskih zmogljivosti. Moskva na drugi strani trdi, da prav krepitev Nata predstavlja nevarnost. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je konec avgusta aktivnosti Nata na Arktiki označil za neposredno grožnjo Rusiji in opozoril, da povečana vojaška dejavnost povečuje možnost nevarnih incidentov. Le nekaj dni pozneje je Danska prvič v novejši zgodovini poslala nabornike na vojaško usposabljanje na Grenlandijo. Tudi Nato tam krepi svojo prisotnost. Nenadoma Saloméjeva napoved o nevarni Arktiki ne zveni več tako eksotično.

Tretje nevarno območje: Afrika

Brazilski »Nostradamus« opozarja tudi na afriški Sahel, predvsem Niger, kjer bi lahko politična nestabilnost, islamistične skupine ter spopadanje interesov Rusije in zahodnih držav ustvarili novo krizno območje. Tudi tu je resničnost že precej nemirna. Konec avgusta so uporniški vojaki v Nigru napadli območje letališča in vladne cilje v prestolnici Niamey, državo pa že leta pretresa nasilje džihadističnih skupin. Niger je hkrati pomemben proizvajalec urana in država, v kateri se prepletajo francoski, ruski in drugi geopolitični interesi.

Je res napovedal prihodnost?

Tu vendarle velja potegniti precej jasno črto. Ni nobenega znanstvenega dokaza, da bi Salomé lahko napovedoval prihodnost. Tudi sam priznava, da njegove napovedi niso gotovosti. Pravi, da uporablja kombinacijo simbolne analize, dolgoročnega opazovanja političnih in družbenih vzorcev ter kabale. Kritiki opozarjajo še na nekaj drugega: številne njegove napovedi so dovolj široke, da jih je po dogodku razmeroma preprosto povezati z resničnostjo. Napoved, da se bodo povečale napetosti med Iranom in Izraelom, v zadnjih letih denimo ni bila ravno primerljiva z napovedjo zmagovalnih številk loterije. Toda tokrat je zanimiva druga stvar. Ni nujno najbolj strašljivo, kaj vidi brazilski jasnovidec. Veliko bolj neprijetno je, da se ob pogledu na dejanske dogodke septembra 2026 nekatere njegove najbolj temačne napovedi sploh ne zdijo več tako neverjetne. Iran ostaja jedrsko vprašanje brez jasnega odgovora. Rusija in Nato povečujeta vojaško aktivnost na Arktiki.

V Sahelu vre. Če bo jesen res prinesla dogodek, ki bo stresel ves svet, bo šele čas pokazal. Do takrat pa velja precej manj mistična ugotovitev: svet ima trenutno več kot dovolj resničnih kriz, da za dramatičen scenarij sploh ne potrebuje Nostradamusa.