Čez dan ministrske obveznosti, sestanki, šolske reforme in razprave o prihodnosti izobraževanja. Zvečer pa pravljica za lahko noč. Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je na Facebooku pokazal precej bolj osebno plat in razkril, da je večerno branje otroku zanj eden najlepših delov dneva. Ob tem je starše spomnil še na nekaj pomembnega: nekaj minut skupnega branja ni samo prijeten družinski ritual, ampak lahko pomembno pomaga pri razvoju otrokove pismenosti.
Minister, ki je zadnje mesece pogosto v središču razprav o slovenskem šolstvu, je tokrat pustil šolsko politiko nekoliko ob strani. Namesto učnih načrtov, mature in administrativnih obremenitev učiteljev je pokazal nekaj precej bolj vsakdanjega. Pravljico pred spanjem. Rončević je ob objavi zapisal, da je to zanj »najlepši del dneva«, hkrati pa poudaril, da z branjem otroku krepi tudi njegovo pismenost. In zanimivo je, da pri slednjem ne gre zgolj za simpatično očetovsko domislico.
Minister za izobraževanje očitno svoje nasvete tudi prakticira
Rončević je junija prevzel vodenje novega Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki združuje področja šolstva, visokega šolstva, znanosti in mladine. Že ob prevzemu funkcije je poudarjal, da prihodnost države temelji predvsem na znanju ljudi, med glavnimi cilji svojega mandata pa izpostavlja kakovost izobraževanja in izboljšanje znanja slovenskih učencev. Tokrat pa je pokazal, da se izobraževanje po njegovem očitno ne začne šele ob osmih zjutraj pred šolsko tablo. Začne se lahko že precej prej. Ali pa, kot v njegovem primeru, tik pred spanjem.
Znanost mu pri tem daje prav
Ameriška akademija za pediatrijo je v svojih posodobljenih priporočilih skupno branje staršev in otrok označila za pomembno dejavnost pri razvoju jezika, zgodnje pismenosti, kognitivnih sposobnosti in čustvenega razvoja. Otroci med poslušanjem zgodb srečujejo besede in stavčne strukture, ki jih v običajnem vsakodnevnem pogovoru pogosto sploh ne slišijo. Raziskave kažejo, da je besedišče v otroških knjigah lahko precej bogatejše in jezikovno zahtevnejše od običajnega govora, namenjenega otrokom. To pomeni, da tudi povsem običajna pravljica o medvedu, princesi ali izgubljenem zmaju mimogrede opravlja precej resno izobraževalno delo. Otrok posluša nove besede, spoznava zaporedje dogodkov, razvija domišljijo in se uči razumeti zgodbo. Vse skupaj pa poteka brez delovnega lista A4, treh obrazcev in gesla za eAsistenta. Čudeži so očitno še mogoči.
Še bolje je, če otrok med branjem sodeluje
Strokovnjaki posebej priporočajo tako imenovano interaktivno oziroma dialoško branje. Starš otroka med zgodbo vpraša, kaj misli, da se bo zgodilo, kdo je na sliki, zakaj je junak nekaj naredil ali kako bi se zgodba lahko končala. Takšno skupno branje lahko še dodatno izboljšuje otrokovo besedišče, razumevanje, fonološko zavedanje in sposobnost pripovedovanja. Z drugimi besedami: ni treba samo mehansko prebrati treh strani in nato otroka poslati spat. Pogovor o pravljici je lahko skoraj tako pomemben kot sama zgodba.
Še ena korist, ki ima vse opraviti z navezo
Ameriška akademija za pediatrijo poudarja, da redno skupno branje krepi tudi odnos med otrokom in staršem, ustvarja občutek varnosti in lahko postane pomirjujoč del večerne rutine. Pri majhnih otrocih knjiga tako postane povezana z nečim prijetnim. Z bližino. Pozornostjo starša. In mirnim zaključkom dneva. To pa je precej boljša reklama za branje kot poznejši stavek: »Preberi 40 strani, ker bo jutri spraševanje.«
Rončević je že opozarjal na težave z bralno pismenostjo
Objava je zanimiva tudi v luči njegovih dosedanjih opozoril o znanju slovenskih šolarjev. Rončević je po prevzemu ministrstva poudarjal, da ga skrbi trend upadanja znanja slovenskih učencev, tudi na področju bralne pismenosti, cilj Slovenije pa bi po njegovem moral biti ponoven preboj med uspešnejše države. Tako njegova objava o večernih pravljicah dobi še nekoliko širše sporočilo. Šola lahko naredi veliko. Toda otrokova prva učilnica je pogosto še vedno dom, prvi učitelji pa starši.
Samo 15 minut? Tudi to šteje
Za takšno navado ni treba organizirati družinskega literarnega festivala. Pomembnejša od dolžine je rednost. Minister Borut Rončević je svojo večerno rutino opisal kot najlepši del dneva. Če ob njej otrok pridobi še bogatejše besedišče, boljši odnos do knjig in močnejše temelje za bralno pismenost, je to eden tistih redkih primerov, ko prijetna družinska navada prinese precej več, kot se zdi na prvi pogled.
