Nekdo kihne in skoraj samodejno izustimo: »Na zdravje!« Angleži rečejo »Bless you!«, Nemci »Gesundheit!«. Danes je to le vljudnostna fraza, ena najbolj znanih razlag njenega nastanka pa je precej bolj temačna. V času smrtonosne kuge je kihanje lahko vzbudilo strah, da je človek zbolel. Blagoslov po kihanju zato ni bil le lepa gesta, ampak prošnja, naj človeka Bog obvaruje pred smrtjo.
»Ačih!«
»Na zdravje!«
Izmenjava traja dve sekundi in o njej običajno sploh ne razmišljamo. Toda za preprostim običajem, ki se je ohranil stoletja, se skriva nenavadna zgodovina. Ena najbolj razširjenih razlag nas popelje približno 1.400 let nazaj, v čas, ko je Evropo pustošila kuga.
View this post on Instagram
Ko je kihanje pomenilo nekaj precej bolj zloveščega
Okoli leta 590 je območje Rima prizadela huda epidemija kuge. Po zgodovinskem izročilu naj bi v času papeža Gregorja I., imenovanega tudi Gregor Veliki, ljudi spodbujali, naj ob kihanju človeku zaželijo božji blagoslov.
Razlog?
Kihanje oziroma drugi znaki bolezni so lahko v času epidemije pomenili, da se človeku obeta nekaj veliko hujšega od navadnega prehlada. Ameriška Kongresna knjižnica med razlagami izvora običaja navaja prav zgodbo, po kateri naj bi papež Gregor I. med epidemijo spodbujal besede »God bless you«, torej »Bog te blagoslovi«, kot molitev za zaščito obolelega. Danes bi ob kihanju ponudili robček. Takrat so imeli nekoliko bolj omejen farmacevtski arzenal, zato je bila molitev očitno kar visoko na seznamu možnosti.
»Bless you« je bila lahko dobesedno prošnja za preživetje
Danes Anglež z besedami »Bless you« navadno ne razmišlja o bolezni ali smrti. V zgodovinskem kontekstu pa je imel blagoslov precej večjo težo. Če je nekdo kihnil v času smrtonosne epidemije, je lahko sledila prošnja: Naj te Bog obvaruje.
Z leti naj bi se verski pomen izgubil, izraz pa je ostal kot avtomatična družbena navada. Podoben pomen ima naš izraz »na zdravje«. Namesto neposrednega blagoslova človeku preprosto zaželimo zdravje. Nemški »Gesundheit« pomeni prav to: zdravje.
Toda zgodba je verjetno še starejša od kuge
Tu pa zgodovina nekoliko pokvari popolno zgodbo. Zgodovinarji ne morejo z gotovostjo potrditi, da se je običaj začel prav s papežem Gregorjem in kugo. Obstajajo namreč dokazi, da so ljudje na kihanje posebno reagirali že dolgo pred krščanstvom. Stari Grki in Rimljani so kihanju pripisovali poseben pomen, obstajale pa so tudi različne vraže.
Nekateri so verjeli, da lahko ob kihanju iz človeka uide duša. Drugi, da lahko takrat v telo vstopijo zli duhovi. Blagoslov naj bi človeka pred tem zaščitil. Tudi Kongresna knjižnica zato opozarja, da obstaja več različnih razlag izvora običaja. Že več kot sto let star zgodovinski pregled epidemij prav tako omenja italijansko tradicijo, ki besede blagoslova po kihanju povezuje s kugo v času Gregorja Velikega, vendar dodaja, da je povezovanje kihanja z nevarnostjo verjetno še starejše.
Ni res, da nam med kihanjem ustavi srce
Ob običaju se je skozi stoletja razvila še ena vztrajna razlaga. Menda človeku med kihanjem za trenutek preneha biti srce, zato mu po kihanju zaželimo zdravje. To ne drži. Kihanje lahko zaradi spremembe pritiska v prsnem košu začasno vpliva na ritem srčnega utripa, vendar se srce zaradi kihanja ne ustavi. Še ena simpatična zgodba, ki jo je fiziologija neusmiljeno pokvarila.
Iz strahu pred smrtjo je nastala vsakdanja vljudnost
Najzanimivejše je prav to, kako se je pomen skozi stoletja spremenil. Nekoč je lahko kihanje vzbujalo resničen strah pred boleznijo. Danes nekdo kihne v pisarni in mu sodelavec brez razmišljanja reče:
»Na zdravje!«
V angleško govorečem svetu še vedno uporabljajo skoraj dobesedni ostanek starega blagoslova:
»Bless you.«
