Zakaj pihamo svečke na rojstnodnevni torti? Navada naj bi segala vse do starih Grkov in boginje Lune

Torta pride na mizo, svečke zagorijo, slavljenec si nekaj zaželi in jih upihne. Danes je to skoraj obvezen del vsakega rojstnega dne, a ena najbolj znanih razlag izvora tega običaja nas popelje več kot dva tisoč let nazaj, v staro Grčijo. Tam svečke niso bile namenjene rojstnodnevnim zabavam, ampak boginji Artemidi, ki je bila med drugim povezana z Luno. National Geographic

Stari Grki so Artemidi prinašali okrogle oziroma lunasto oblikovane kolače, ki naj bi predstavljali polno Luno. Na njih so po nekaterih zgodovinskih razlagah prižigali majhne plamene oziroma baklice, da je daritev še bolj spominjala na svetlečo Luno. World History Encyclopedia

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Explain (@explain)

Plameni naj bi predstavljali sij Lune

Artemida je bila v grški mitologiji boginja lova, narave in poroda, močno pa so jo povezovali tudi z Luno. Med njenim praznikom Mounichia so ji prinašali posebne kolače, imenovane amphiphontes, ki so bili okrašeni z majhnimi gorečimi baklami. Zgodovinski viri jih opisujejo kot daritve, povezane prav s polno Luno. World History Encyclopedia

Po eni od priljubljenih razlag naj bi ljudje verjeli tudi, da se z dimom njihove molitve in želje dvigajo proti bogovom. Sliši se precej podobno današnjemu ritualu: prižgi svečke, nekaj si zaželi in jih upihni. Človeštvo je očitno že zelo zgodaj ugotovilo, da so želje bistveno bolj prepričljive, če zraven nekaj gori.

Toda ali so Grki res izumili rojstnodnevne svečke?

Tu zgodovina nekoliko pokvari popolno zgodbo. National Geographic opozarja, da nimamo neposrednega zgodovinskega dokaza, da bi stari Grki na tortah uporabljali svečke v popolnoma enakem smislu, kot jih uporabljamo danes ob rojstnih dnevih. Obstajajo pa arheološki in pisni dokazi o okroglih kolačih ter ognjenih daritvah Artemidi, zato je povezava ena izmed najpogosteje omenjenih teorij. National Geographic

Današnje rojstnodnevne svečke so verjetno prišle iz Nemčije

Najbolj neposredna predhodnica današnje torte s svečkami se pojavi precej pozneje, v Nemčiji v 18. stoletju. Pri otroških praznovanjih, imenovanih Kinderfest, so na rojstnodnevno torto postavljali svečke, povezane s starostjo otroka. Pogosto je bila dodana še ena sveča, ki je predstavljala prihodnje leto oziroma »luč življenja«. National Geographic

Od tam se je običaj postopoma razširil po Evropi in pozneje po svetu. Tako je današnji rojstni dan pravzaprav nenavadna mešanica: starogrških verskih simbolov, evropskih vraž, nemških otroških praznovanj in precej velike količine sladkorja.

Kaj pa želja pred pihanjem?

Tudi to ima zanimivo ozadje. V različnih starih kulturah je imel dim poseben simbolni pomen. Veljalo je prepričanje, da lahko dim odnese molitve oziroma prošnje k bogovom. Iz tega se je lahko razvil današnji običaj, da pred pihanjem svečk nekaj potiho zaželimo. National Geographic opozarja, da je takšna povezava smiselna, čeprav neposredne neprekinjene zgodovinske linije od Grkov do današnjega rojstnega dne ne moremo dokazati. National Geographic

In seveda velja še pomembno pravilo: želje ne smeš povedati na glas. Ker očitno vesolje pri željah uporablja zelo strogo politiko zasebnosti.

Stari Grki so prinašali okrogle kolače Artemidi in jih osvetljevali z ognjem, da bi predstavljali Luno. Nemci so stoletja pozneje svečke postavili na otroške rojstnodnevne torte. Danes pa se je vse skupaj spremenilo v enega najbolj prepoznavnih ritualov na svetu. Tako se je lahko starodavna daritev boginji Lune skozi stoletja preoblikovala v trenutek, ko zapremo oči, si nekaj skrivaj zaželimo in z enim močnim pihom poskušamo ugasniti vse svečke.