BI VOLKOVI LAHKO VZGOJILI ČLOVEŠKEGA OTROKA? ZGODBE O »VOLČJIH OTROCIH« ŠE DANES BURIJO DOMIŠLJIJO

Kaj bi se zgodilo, če bi izgubljenega človeškega dojenčka našel volčji trop? Bi ga napadel ali bi se lahko zgodilo nekaj povsem nepričakovanega – da bi ga sprejel med svoje mladiče?

Zamisel se zdi skoraj neverjetna, vendar zgodbe o tako imenovanih »volčjih otrocih« spremljajo človeštvo že stoletja. Pripovedi govorijo o otrocih, ki naj bi odraščali v bližini volkov, se gibali po vseh štirih, jedli surovo meso in celo posnemali oglašanje teh velikih plenilcev.

Ena najbolj znanih zgodb je postala prava svetovna senzacija.

Leta 1920 naj bi v Indiji dve deklici našli v volčjem brlogu. Po takratnih zapisih naj bi ju vzgajala volkulja, njuno vedenje pa naj bi bilo zelo nenavadno.

Deklici naj bi se ponoči oglašali podobno kot volkovi, hodili po vseh štirih in se izogibali človeškemu vedenju. Zgodba je hitro obkrožila svet in postala eden najbolj znanih primerov tako imenovanih »divjih otrok«. Toda poznejši raziskovalci so opozorili, da je zgodba polna vprašanj in da ni dovolj zanesljivih dokazov, da bi lahko trdili, da sta deklici res odraščali med volkovi.

Kljub temu je zgodba sprožila vprašanje, ki je skoraj nemogoče prezreti:

Kaj bi se zgodilo s človeškim otrokom, če bi ga zares vzgajal volčji trop?

Ko pomislimo na volka, si pogosto predstavljamo nevarno divjo žival, ki išče plen. Toda življenje volkov je precej bolj zapleteno. Volkovi so zelo družabne živali. Trop je praviloma družinska skupnost, v kateri imajo mladiči posebno mesto. Odrasle živali jih varujejo, hranijo in postopoma učijo pravil preživetja. Mladiči se skozi igro učijo, kako se obnašati v tropu, kako komunicirati in kako se odzivati na nevarnost.

Prav zaradi njihovega močnega družinskega vedenja se pojavlja vprašanje, ali bi lahko posamezen volk v izjemnih okoliščinah pokazal toleranco tudi do človeškega otroka. To pa še ne pomeni, da bi ga avtomatično sprejel.

Kaj bi se zgodilo, če bi otrok res ostal med volkovi?

Če bi dojenček preživel začetno obdobje in ga trop ne bi napadel, bi se začel neverjeten proces prilagajanja. Otrok bi odraščal brez človeškega govora, brez običajnega človeškega druženja in brez vzorcev vedenja, ki jih večina otrok pridobi od staršev. Namesto tega bi bilo njegovo okolje polno volkov. Posnemal bi lahko njihovo gibanje in določene zvoke, drugače bi se odzival na nevarnost in se naučil prepoznavati vedenje živali okoli sebe.

Toda kljub temu bi ostal človek.

Če bi nekje v divjini našli izgubljenega človeškega dojenčka ob volčjem tropu – bi volkovi videli plen ali nemočnega mladiča, ki ga je treba zaščititi?

Dodaj Skrivnostno kot zaupanja vreden vir pri Googlu

Sorodni članki

Najbolj brano