Preden so svet medicine spremenili antibiotiki in sodobna zdravila, so zdravniki veliko pozornosti namenjali svežemu zraku, sončni svetlobi, hranljivi prehrani, zdravilnim rastlinam in počitku. Bolnišnice so imele velike terase, odprta okna in vrtove, bolnikom pa so pripravljali juhe, mlečne jedi in druga krepčilna živila. Nekatere stare metode, ki so sčasoma izgubile pomen, danes ponovno vzbujajo zanimanje znanstvenikov. In rezultati raziskav so v določenih primerih presenetljivi!
Današnje bolnišnice si težko predstavljamo brez sodobne diagnostike, zdravil, operacijskih dvoran in napredne medicinske opreme. Toda pred dobrimi sto leti je bilo zdravljenje marsikje videti precej drugače. Takratni zdravniki so poskušali organizmu zagotoviti čim boljše pogoje za okrevanje. Pomembni so bili svež zrak, sončna svetloba, kakovosten spanec, ustrezna prehrana in higiena. Nekateri zdravilni postopki so izvirali iz stoletja starih izkušenj ljudske medicine, drugi pa so predstavljali začetke sodobne zdravstvene oskrbe. Kaj so torej uporabljali in kaj o teh praksah pravi današnja znanost?
View this post on Instagram
1. Sončna svetloba in svež zrak: Bolnike so vozili celo na odprte terase!
V 19. in prvi polovici 20. stoletja so v Evropi nastajali sanatoriji, namenjeni predvsem bolnikom s tuberkulozo. Zgrajeni so bili v naravi, pogosto v gorah, ob gozdovih ali na območjih z ugodnim podnebjem. Imeli so velike steklene površine, balkone in odprte terase, kjer so lahko bolniki več ur počivali na svežem zraku. Zdravniki so verjeli, da kombinacija počitka, svetlobe, svežega zraka in hranljive prehrane pomaga telesu pri premagovanju bolezni.
Zanimivo je, da danes vemo, kako pomembno vlogo imata ustrezno prezračevanje in naravna svetloba pri zdravju in počutju ljudi. Dobro prezračevanje lahko zmanjša koncentracijo povzročiteljev okužb v zaprtih prostorih, dnevna svetloba pa pomaga uravnavati človekov biološki ritem. Seveda sama sončna svetloba tuberkuloze ni mogla pozdraviti. Šele razvoj učinkovitih protituberkuloznih zdravil je omogočil bistveno uspešnejše zdravljenje te nevarne nalezljive bolezni.
2. Namesto industrijsko pripravljenih obrokov: Juhe, mleko, jajca in kaše
Prehrana je bila eden ključnih delov bolnišnične oskrbe. Zgodovinski bolnišnični jedilniki razkrivajo, da so bolnikom pogosto ponujali:
- Mesne in zelenjavne juhe.
- Mleko, maslo in druge mlečne izdelke.
- Jajca in kuhano meso.
- Ovsene, ječmenove in druge žitne kaše.
- Kruh, krompir in kuhano zelenjavo.
- Čaje in druge tople napitke.
Posebej priljubljena je bila goveja juha oziroma tako imenovani beef tea, ki so ga uporabljali kot krepčilni napitek. Toda že slavna medicinska sestra Florence Nightingale je opozarjala, da takšna juha sama po sebi ni dovolj hranljiva in ne more nadomestiti ustreznega obroka. Danes je jasno, da telo za celjenje ran, ohranjanje mišic in okrevanje po bolezni potrebuje dovolj energije, beljakovin, vitaminov in mineralov. Zato pomen hrane v bolnišnicah nikakor ni izginil. Sodobna klinična prehrana je le precej bolj natančno prilagojena posameznemu bolniku.
3. Med za zdravljenje ran: Starodavna metoda, ki jo uporabljajo tudi danes!
Eden zanimivejših primerov povezovanja tradicionalne in sodobne medicine je med. Že stare civilizacije so ga uporabljale pri oskrbi ran in opeklin. Med ima določene protimikrobne lastnosti, raziskave pa kažejo, da lahko posebej pripravljene medicinske medene obloge pri nekaterih vrstah ran in opeklin pomagajo pri celjenju. In še zanimivost: Tovrstne obloge se uporabljajo tudi v sodobnem zdravstvu!
Vendar obstaja velika razlika med običajnim medom iz domače kuhinje in medicinskim medom. Medicinski izdelki so posebej obdelani, sterilizirani in nadzorovani. Navadnega medu zato ni varno samovoljno nanašati na odprte ali okužene rane. Tudi medicinski med ni univerzalno zdravilo in ni primeren za vsako rano.
4. Vrbovo lubje: Naravna sestavina, ki je pomagala odpreti pot aspirinu
Pred razvojem sodobnih protibolečinskih zdravil so ljudje uporabljali različne zdravilne rastline. Posebno zanimiva je zgodba vrbovega lubja. Vrbovo lubje vsebuje salicin in druge sorodne spojine, ki so pomembne v zgodovini razvoja salicilatov. Pripravke iz vrbe so uporabljali pri bolečinah, vročini in vnetnih težavah. Poznejše raziskovanje teh snovi je prispevalo k razvoju zdravil, med katerimi je najbolj znan aspirin.
To je lep primer, kako so opazovanja iz tradicionalne medicine vplivala na razvoj sodobne farmacije. Vendar naravno ne pomeni nujno varno. Rastlinski pripravki lahko povzročajo neželene učinke, vplivajo na strjevanje krvi ali medsebojno delujejo z zdravili.
5. Bakrene kljuke: Ali so že nekoč poznali skrivnost, ki jo danes potrjuje znanost?
Posebno zanimivo poglavje predstavljajo kovinske površine. Baker ima naravne protimikrobne lastnosti, kar pomeni, da lahko na njegovi površini določene bakterije preživijo krajši čas kot na nekaterih drugih materialih. Raziskave so pokazale, da lahko bakrene zlitine zmanjšajo količino mikroorganizmov na pogosto dotikanih površinah.
V eni izmed kliničnih raziskav so v sobah z bakrenimi elementi ugotovili tudi manj okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Ali bi se torej lahko bakrene kljuke, ograje in drugi predmeti znova pogosteje uporabljali v bolnišnicah? Takšne možnosti znanstveniki raziskujejo, vendar baker ne more nadomestiti čiščenja, razkuževanja in drugih ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako ni dokazano, da so bile bakrene kljuke nekoč splošno razširjene po bolnišnicah prav zaradi poznavanja njihovega protimikrobnega delovanja.
6. Mir, narava in pogled skozi okno: Raziskava, ki je presenetila svet medicine
Morda najbolj zanimiva ugotovitev prihaja iz leta 1984. Ameriški raziskovalec Roger Ulrich je preučeval okrevanje bolnikov po operaciji žolčnika. Primerjal je dve skupini po 23 bolnikov. Prva skupina je imela iz bolnišnične sobe pogled na drevesa in naravo, druga pa na zid sosednje stavbe. Rezultati so bili zanimivi: Bolniki s pogledom na naravo so v povprečju okrevali hitreje, potrebovali manj močnih protibolečinskih zdravil in imeli krajše bivanje v bolnišnici.
Šlo je za majhno opazovalno raziskavo, zato rezultati še ne dokazujejo, da je bil prav pogled skozi okno neposreden vzrok za vse razlike. Kljub temu je raziskava postala pomembno izhodišče za razvoj tako imenovanega zdravilnega oziroma podpornega bolnišničnega okolja. Danes arhitekti in zdravstveni strokovnjaki vse več pozornosti namenjajo naravni svetlobi, zelenim površinam, zmanjševanju hrupa ter prijetnejšemu okolju za bolnike.
7. Čista lanena posteljnina, redno prezračevanje in higiena: Velika zdravstvena revolucija
Florence Nightingale, ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini sodobne zdravstvene nege, je že sredi 19. stoletja opozarjala, da bolnik ne potrebuje samo zdravil. Posebej je poudarjala pomen svežega zraka, čiste vode, ustreznega odvajanja odpadnih voda, higiene in svetlobe. Pomembna je bila tudi čista, suha in udobna lanena posteljnina. Takrat so številne bolnišnice še vedno imele velike težave s prezasedenostjo, slabo higieno in širjenjem nalezljivih bolezni. Prav izboljšanje higienskih razmer je postalo eden najpomembnejših korakov v razvoju varnejšega zdravstva.
Kaj se je spremenilo? Zakaj so bolnišnice danes drugačne?
Z razvojem antibiotikov, anestezije, kirurgije, diagnostike in drugih oblik zdravljenja so se bistveno spremenile potrebe bolnikov in organizacija bolnišnic.
Številne bolezni, ki so nekoč predstavljale smrtno nevarnost, lahko danes učinkovito zdravimo. Sodobne bolnišnice morajo zagotavljati nadzorovano prezračevanje, preprečevanje okužb, ustrezne temperature in zapletene medicinske postopke. Zato odprta okna ali terase niso primerni za vsak bolnišnični oddelek. Toda to ne pomeni, da so svež zrak, kakovostna prehrana, počitek in prijetno okolje izgubili pomen. Nasprotno. Vse več raziskav potrjuje, da lahko pogoji, v katerih bolnik okreva, vplivajo na njegovo počutje in v določenih okoliščinah tudi na potek okrevanja.
So torej naši predniki vedeli nekaj, na kar smo danes pozabili?
Zgodovina medicine prinaša pomembno sporočilo. Zdravljenje nikoli ni bilo povezano samo z uporabo zdravil. Vedno so imeli pomembno vlogo tudi prehrana, higiena, počitek, varno okolje in kakovost zdravstvene nege. Po drugi strani pa preteklosti ne smemo idealizirati. Pred razvojem antibiotikov in drugih učinkovitih zdravil je zaradi okužb in bolezni umrlo ogromno ljudi, ki bi jih danes lahko rešili.
Največja priložnost sodobnega zdravstva zato ni vrnitev v preteklost, ampak povezovanje najboljšega iz obeh svetov: napredne medicine in okolja, ki človeku pomaga pri okrevanju. Morda se zato velja vprašati, ali bi morale sodobne bolnišnice poleg najsodobnejše opreme še več vlagati tudi v kakovostno hrano, naravno svetlobo, mir, zelenje in prijetnejše prostore za bolnike.
Viri: Florence Nightingale – Notes on Nursing; Wellcome Collection; Royal College of Physicians; znanstvene raziskave, objavljene v revijah Science in PubMed.
