Christiane se je rodila leta 1962 v Hamburgu, pri šestih letih pa se je z družino preselila v Zahodni Berlin. Domače okolje je bilo težavno, saj so družinske razmere zaznamovali alkohol, nasilje in pomanjkanje varnosti. Že pri 12 letih je začela uživati droge, pozneje pa postala odvisna od heroina. Da bi si lahko zagotovila denar za naslednji odmerek, se je kot mladoletnica zatekala tudi k prostituciji.
View this post on Instagram
Njeno zgodbo sta zapisala novinarja Kai Hermann in Horst Rieck, ki sta z njo opravila obsežne pogovore. Knjiga je postala mednarodna uspešnica in bila prevedena v številne jezike. Leta 1981 je po njej nastal tudi film, ki je zgodbo približal še širšemu občinstvu. Poseben pečat filmski različici je dodal tudi legendarni David Bowie, čigar glasba je zaznamovala vzdušje filma in še okrepila njegovo temačno, pretresljivo zgodbo. Več o nastanku knjige in življenju Christiane F. je mogoče prebrati na nemškem filmskem portalu Filmportal.
Kaj se je zgodilo s Christiane F. po svetovni slavi?
Njeno življenje se ni končalo z zadnjo stranjo knjige. Poskušala je zaživeti tudi zunaj sveta, ki jo je proslavil, postala je mama in se še naprej spopadala z odvisnostjo. Leta 2013 je izdala nadaljevanje svoje življenjske zgodbe z naslovom Christiane F. – Mein zweites Leben (Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje). Leto pozneje se je umaknila iz javnosti. Po podatkih založbe Carlsen je še vedno vključena v metadonski program. O njenem današnjem zasebnem življenju je malo zanesljivih javnih informacij, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, kje trenutno živi.
Zakaj nas takšne zgodbe tako privlačijo?
Resnične zgodbe o odvisnosti, nasilju in preživetju bralce pritegnejo, ker ponujajo vpogled v svet, ki ga večina pozna le od daleč. Ne gre samo za radovednost ali šokantne podrobnosti. Takšna literatura odpira vprašanja o otroštvu, družini, družbeni neenakosti, odvisnosti in možnostih, da človek spremeni svoje življenje. Bralci se ob njej pogosto soočijo tudi z neprijetnim spoznanjem, kako hitro lahko otrok ostane brez varnega okolja in podpore odraslih.
Mi, otroci s postaje Zoo ni zgolj pretresljiva pripoved iz sedemdesetih let, temveč tudi opozorilo, ki je aktualno še danes.
