Koledar kaže september, zunaj so še skoraj poletne temperature, na policah pa vas že čakajo božički, jelenčki, bleščeče krogle in umetne smrečice. Praznična sezona se je očitno začela, še preden smo dobro pospravili kopalke. Toda zakaj trgovci z božičem začnejo tako zgodaj in ali res potrebujemo skoraj štiri mesece prazničnega nakupovanja?
Kupec pride po detergent in kruh, domov pa bi ga trgovec najraje poslal še z dvometrskim jelenom, šestimi kompleti lučk in okrasno zvezdo za okno.
Božič se vsako leto začne prej
Razlog ni posebno skrivnosten. Božič je za trgovce eno najpomembnejših nakupovalnih obdobij leta. Daljše ko je praznično obdobje, več priložnosti imajo, da potrošnika prepričajo v nakup. Če se prodaja začne šele decembra, imajo trgovine nekaj tednov. Če začnejo septembra, imajo skoraj štiri mesece. Matematika je tu precej manj romantična od božičnih pesmi.
Zgodnja postavitev izdelkov kupcu tudi ustvari občutek, da se mora na praznike že začeti pripravljati. Morda danes kupi samo eno dekoracijo. Čez dva tedna še lučke. Novembra darila. Decembra pa ugotovi, da potrebuje še novo smrečico. In nakupi se lepo seštevajo.
Ali trgovci ustvarjajo občutek, da nekaj potrebujemo?
Prav to je ena glavnih značilnosti sodobnega potrošništva. Velik del prazničnega marketinga ni namenjen temu, da bi kupili nekaj, kar nujno potrebujemo, ampak temu, da pri človeku prebudi željo. Lepo osvetljena trgovina, vonj po cimetu, praznična glasba in rdeče-zlata embalaža ustvarjajo čustveno povezavo s prazniki. Nenadoma se zdi povsem razumno kupiti še eno škatlo okraskov, čeprav jih je doma v kleti že dovolj za okrasitev manjšega nakupovalnega centra.
September postaja novi november
Najprej se božična ponudba pojavi konec oktobra. Nato v začetku oktobra. Potem septembra. Če bo šlo tako naprej, bomo čez nekaj let velikonočna jajca kupovali poleg adventnih koledarjev.
Toda ali s tem prazniki izgubljajo svoj čar?
Tu se mnenja močno razlikujejo. Nekaterim je všeč, da lahko okraske in darila kupijo prej, stroške razporedijo na več mesecev in se izognejo decembrski gneči. Drugi imajo občutek, da smo iz božiča naredili skoraj štirimesečni nakupovalni projekt. Prazniki, ki so bili nekoč povezani predvsem z družino, druženjem in pričakovanjem, se vse bolj spreminjajo v sezono popustov, akcij, kuponov in sporočil »kupite zdaj«. In ravno pričakovanje je tisto, kar ob tako dolgi sezoni začne izginjati. Če božično glasbo poslušamo od septembra, decembra ne zveni več prav posebno praznično.
Potrebujemo res vsako leto nove okraske?
Še eno vprašanje je okoljsko in finančno. Veliko praznične dekoracije je izdelane iz plastike, vsako leto pa trgovci ponudijo nove barve, nove modne kombinacije in nove »must-have« izdelke. Eno leto je moderna zlata. Naslednje leto naravni videz. Potem bela. Potem rožnata.
Smrečica doma je sicer ista, a marketing vam nežno dopoveduje, da lanskoletne krogle nekako niso več dovolj dobre. Človek mora občudovati sistem, ki mu uspe ustvariti modni trend celo pri predmetu, ki ga enajst mesecev na leto hranimo v kartonski škatli na podstrešju.
Božič naj pride, ampak morda ne že septembra
Seveda ni nič narobe, če kdo obožuje božič in želi praznične izdelke kupovati že septembra. Toda pogled na police odpira precej širše vprašanje: Ali praznike praznujemo mi ali jih za nas vse bolj načrtujejo trgovci? September je nekoč pomenil začetek šole, grozdje, prve hladnejše večere in prihod jeseni. Naj tako tudi ostane.
