Stresna inkontinenca pomeni nehoteno uhajanje urina ob telesnem naporu, ko se poveča pritisk v trebušni votlini. Ime je nekoliko zavajajoče, saj ne gre za psihični stres, temveč za mehanski pritisk na mehur. Ko mišice medeničnega dna ne nudijo več zadostne opore, telo preprosto ne zdrži.
Razlogov, zakaj se to zgodi, je več. Najpogosteje je kriv porod, ki raztegne in oslabi mišice medeničnega dna. Pomembno vlogo imajo tudi hormonske spremembe, zlasti v menopavzi, pa sedeč način življenja, prekomerna telesna teža in naravno staranje telesa. Mišice, ki so zadolžene za podporo mehurju, maternici in črevesju, sčasoma izgubijo tonus – posledice pa se pokažejo prav tam, kjer si jih nihče ne želi.
Zakaj se o tem tako malo govori? Ker je tema povezana s sramom. Ker je ženskam pogosto rečeno, da je to “normalno” ali “del staranja”. In ker se mnoge raje prilagodijo, kot da bi poiskale pomoč: opustijo šport, se izogibajo druženju, smeh zadržujejo za zaprtimi vrati.
A resnica je drugačna. Stresna inkontinenca ni normalna in ni neizogibna. V večini primerov jo je mogoče močno izboljšati ali celo odpraviti. Ključ so pravilno izvajane vaje za medenično dno, specializirana fizioterapija in spremembe življenjskega sloga. V hujših primerih obstajajo tudi učinkovite medicinske rešitve. Kar pa skoraj vedno manjka, je pravočasno ukrepanje.
To ni težava šibkosti, temveč posledica tega, da je telo skozi življenje opravilo ogromno dela. In prav zato si zasluži pozornost, ne tišine. Ko ženske spregovorijo, se pokaže, da niso same – in da rešitev obstaja.
Stresna inkontinenca ni konec aktivnega življenja. Je opozorilo. In hkrati priložnost, da telo znova postavimo na prvo mesto.
skrivnostna.si
