Razlogov je več. Psihologi opažajo, da mlajše generacije več pozornosti namenjajo čustveni povezanosti, občutku varnosti in zaupanju.
Pomembno vlogo igra tudi spremenjen način življenja. Mladi danes več časa namenjajo izobraževanju, karieri in osebnemu razvoju. Partnerski odnosi pogosto pridejo na vrsto kasneje.
Nekateri se za čakanje odločijo tudi zaradi verskih ali kulturnih prepričanj. Drugi preprosto želijo počakati na osebo, s katero čutijo globljo povezanost.
Strokovnjaki poudarjajo, da ni univerzalnega “pravega” časa. Pomembno je predvsem, da odločitev temelji na lastni želji in ne na pritisku okolice.
Družbena omrežja sicer pogosto ustvarjajo vtis, da imajo vsi podobne izkušnje, vendar statistika kaže precej bolj raznoliko sliko.
Prav zato danes vedno več ljudi odkrito govori o tem, da za pomembne življenjske korake ni enotnega časovnega načrta. In morda je prav to največja sprememba sodobnega časa.
