Ste se kdaj vprašali, zakaj je v eni sobi prijetno sedeti, v drugi pa vas svetloba skoraj moti?
Razlika je pogosto v barvni temperaturi svetlobe. Topla oziroma rumenkasta svetloba ima običajno okoli 2700–3000 kelvinov. Hladnejša bela svetloba je lahko precej bolj modrikasta in dosega 4000 kelvinov ali več.
Za čez dan je hladnejša svetloba lahko zelo uporabna. Deluje bolj svetlo in spodbuja budnost. Zato jo pogosto najdemo v pisarnah, učilnicah in delovnih prostorih.
Zvečer pa je zgodba nekoliko drugačna.
Naš organizem se pripravlja na spanec. Pri tem ima pomembno vlogo melatonin, hormon, povezan z našim cirkadianim ritmom. Svetloba s krajšimi valovnimi dolžinami, predvsem modri del spektra, lahko njegovo izločanje bolj zavira.
Novejša raziskava stanovanjskih svetilk je pokazala, da so hladne bele LED-svetilke povzročale precej večjo ocenjevano supresijo melatonina kot tople bele. Pri toplih LED-svetilkah je bil učinek bistveno manjši.
To ne pomeni, da moramo zvečer živeti v temi. Veliko bolj smiselno je, da doma uporabljamo toplejšo in nekoliko zatemnjeno svetlobo.
Še posebej v spalnici, dnevni sobi in otroških sobah.
Če imate pametne žarnice, lahko naredite preprost trik. Čez dan uporabljajte svetlejšo, hladnejšo svetlobo. Ko se približuje večer, temperaturo postopoma znižajte.
Rezultat?
Dom bo deloval bolj prijetno. In vaše telo bo dobilo manj signala, da je sredi belega dne.
