Da, prav ste prebrali. Najmogočnejši možje antičnega sveta, ki so vladali ob Nilu in ukazovali gradnjo veličastnih piramid, naj bi čez dan zaužili le manjše količine hrane, pravi razkošni pojedini pa so se prepustili šele ob sončnem zahodu.
V času starega Egipta je bil dnevni ritem tesno povezan s soncem in bogovi. Ko je vročina popustila in so se templji umirili, je nastopil čas za pojedino. Na mizah naj bi se znašli kruh, ribe iz Nila, pečena perutnina, datlji, fige in vrči piva ali vina.
Večerja ni bila le obrok – bila je politični in verski obred. Faraon, ki je veljal za živega boga, je s hranjenjem simbolično potrjeval svojo moč in povezavo z božanstvi.
View this post on Instagram
Strokovnjaki domnevajo, da je imel takšen način prehranjevanja več razlogov. Vroče podnebje je oteževalo težke obroke sredi dneva, poleg tega pa je bila hrana dragocena dobrina, ki jo je bilo treba skrbno razporejati.
A nekateri se danes sprašujejo: so faraoni že takrat prakticirali nekaj, kar bi danes imenovali »intermitentni post«? So prav zaradi tega ohranjali moč in avtoriteto? Res je, da so imeli vladarji dostop do obilja hrane, a arheološki zapisi kažejo, da je bil ritem prehranjevanja drugačen kot danes. Glavni, najobilnejši obrok je pogosto prišel ob koncu dneva.
Mogoče skrivnost njihove energije ni bila le v zlatu in vojski – temveč tudi v disciplini pri mizi. Ena stvar pa ostaja jasna: tudi ko so jedli samo enkrat na dan, so faraoni jedli kot bogovi.
skrivnostna.si
