Po čem se bomo spominjali Bonnie Tyler? Po glasu, ki je zvenel kot srce, razbito na ves glas

Glasbeni svet se poslavlja od Bonnie Tyler, valižanske pevke, ki je s svojim raskavim, skoraj nezamenljivim glasom zaznamovala več generacij. Umrla je stara 75 let v bolnišnici na Portugalskem, kjer se je zdravila po nujni operaciji črevesja. Njena družina je sporočila, da je umrla zaradi bolezni, zaradi katere se je zdravila.

A Bonnie Tyler ni bila samo pevka treh velikih uspešnic. Bila je glas. Tisti glas, ki ga prepoznaš po nekaj sekundah. Hripav, dramatičen, močan, ranljiv in hkrati neuničljiv. Tak glas, kot da bi nekdo vzel zlomljeno srce, ga priklopil na elektriko in ga poslal na oder.

Najbolj se je bomo seveda spominjali po pesmi “Total Eclipse of the Heart”, veliki baladi iz leta 1983, ki je postala ena najbolj prepoznavnih pop-rock pesmi vseh časov. Pesem je zasedla vrhove lestvic in postala himna velikih čustev, dramatičnih razhodov, poznih noči in ljubezni, ki boli ravno toliko, da je nikoli ne pozabiš.

A potem je tu še “Holding Out for a Hero”, skladba, ki je iz Bonnie Tyler naredila glas filmske energije, poguma in pretirane osemdesetarske drame. Če je “Total Eclipse of the Heart” pesem za zlomljeno srce, je “Holding Out for a Hero” pesem za trenutek, ko se človek odloči, da še vedno verjame v junake.

Njena zgodba je bila skoraj filmska. Rodila se je kot Gaynor Hopkins v Walesu, pozneje pa postala ena najbolj prepoznavnih britanskih glasbenic. Posebno barvo glasu je dobila po operaciji glasilk v sedemdesetih letih, ko se je njen glas trajno spremenil. Kar bi za marsikoga pomenilo konec kariere, je pri njej postalo zaščitni znak.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by COMPLEX (@complex)

In prav to je morda največja lekcija Bonnie Tyler: včasih nas ne naredi posebne tisto, kar je popolno, ampak tisto, kar je drugačno. Ni imela nežnega, gladkega, “pravljičnega” pop glasu. Imela je glas, ki je nosil praske, dim, solze in upor. Glas, ki ni prosil za pozornost, ampak jo je zahteval. Zato so jo ljudje poslušali. Zato je ostala.

Spominjali se je bomo tudi kot pevke, ki se ni nikoli povsem poslovila od odra. Čeprav so njeni največji hiti nastali v sedemdesetih in osemdesetih letih, je ostala prisotna, nastopala, snemala albume in ohranjala zvesto občinstvo predvsem v Evropi. Leta 2013 je celo zastopala Združeno kraljestvo na Evroviziji, leta 2022 pa prejela odlikovanje MBE za zasluge na področju glasbe.

Njena smrt je sprožila številne odzive znanih imen. Od nje so se poslovili Catherine Zeta-Jones, Rod Stewart, Bryan Adams in drugi, ki so poudarili njeno edinstveno energijo, toplino in glas, ki ga ni bilo mogoče zamenjati z nobenim drugim.

Po čem se bomo torej spominjali Bonnie Tyler? Po refrenih, ki jih znajo ljudje še danes. Po glasu, ki je bil hkrati ranjen in mogočen. Po pesmih, ki so znale iz običajnega večera narediti dramatičen filmski prizor. Po tem, da je dokazala, da glasbena legenda ni nujno tista, ki je vedno brezhibna, ampak tista, ki je nepozabna. Bonnie Tyler je pela, kot da je vsaka ljubezen usodna, vsak razhod konec sveta in vsak refren zadnja priložnost, da srce pove resnico.