To niso navadni mešanci. To so psi, ki so nastali z namenom. Rejci so vzeli dve čistokrvni pasmi, ju »sestavili« in upali, da bodo dobili najboljše od obeh svetov. In ljudje so se zaljubili.
Zgodba se začne precej romantčno (in malo tragično). Leta 1989 je avstralski rejec Wally Conron hotel pomagati slepi ženski, katere mož je bil alergičen na pse. Vzel je labradorja in pudlja ter ustvaril Labradoodla. Ideja je bila genialna: inteligenca in značaj labradorja + dlaka, ki manj izpada.
Problem? Pes je postal tako popularen, da je Conron kasneje izjavil, da je »odprl Pandorino skrinjo«. Kajti kjer je povpraševanje, tam so tudi hitri denar, slabi rejci in psi, ki so bolj »dizajn« kot zdravje.
Pred tem je že obstajal Cockapoo (koker + pudelj), a šele Labradoodle je sprožil pravo eksplozijo. Danes imamo cele družine doodlov: Goldendoodle, Cavapoo, Maltipoo, Bernedoodle… in še stotine drugih kombinacij.
In res – veliko jih je izjemnih psov. Inteligentni, veseli, prilagodljivi. Mnogi lastniki prisegajo, da je njihov Goldendoodle najboljši pes na svetu.
Ampak… (in tukaj pride resnica)
Predvidljivost je pri designer dogih skoraj mit. V istem leglu lahko dobiš tri pse, ki so videti, kot da prihajajo iz treh različnih planetov. Eden bo imel kodrasto dlako, ki skoraj ne izpada, drugi pa bo puščal dlako kot zlati prinašalec. Eden bo miren, drugi hiperaktiven.
Cene so pogosto višje kot pri čistokrvnih psih. In ker je povpraševanje ogromno, se na trgu pojavlja veliko psov iz slabih pogojev. »Hipoalergen« pa ni magična beseda – mnogi ljudje z alergijami še vedno reagirajo.
Študije kažejo, da ti psi niso nujno bistveno bolj zdravi od svojih staršev. Pogosto podedujejo težave od obeh strani. In tista lepa dlaka? Zahteva redno striženje in česanje, sicer se spremeni v vozelasto nočno moro.
Če te designer dogi privlačijo, pojdi vanje z odprtimi očmi:
- Poišči odgovornega rejca, ki testira starše na genetiko.
- Bodite pripravljeni, da pes morda ne bo izgledal (ali se obnašal) točno tako, kot ste si predstavljali.
- Razmislite tudi o posvojitvi – zavetišča so polna čudovitih mešancev, ki nimajo »dizajnerskega« imena, a imajo enako veliko srca.
Designer dogs niso prevara. So preprosto še ena človeška ideja o tem, kako izboljšati že tako popolno bitje. Včasih uspe odlično. Včasih manj. A ko se tisti kodrasti labradoodle nasloni nate na kavču in te pogleda z očmi, ki rečejo »ti si moj svet«, potem ti je vseeno, ali je čistokrvni ali dizajnerski.
