Kitajska z možganskim vsadkom NEO premika meje mogočega: paralizirani naj bi z mislimi znova premikali roke

Kitajska je naredila korak, ki je še pred nekaj leti sodil predvsem v znanstvenofantastične filme. Tamkajšnji regulator naj bi odobril komercialno uporabo možgansko-računalniškega vmesnika NEO, majhnega vsadka v velikosti kovanca, ki naj bi ljudem s hudo paralizo pomagal ponovno opravljati osnovne gibe.

Tehnologijo so razvili raziskovalci prestižne univerze Tsinghua v sodelovanju s šanghajskim podjetjem Neuracle Technology. Po navedbah razvijalcev gre za prvo komercialno dovoljenje za invazivni možganski vsadek, namenjen vračanju motoričnih sposobnosti tudi zunaj strogo nadzorovanih raziskovalnih programov. Gre torej za velik mejnik v tekmi za prihodnost možganskih vsadkov, v kateri se že več let največ govori o podjetju Neuralink Elona Muska.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Mechanical Engineering World (@mech.eng.world)

Ne bere misli in ni namenjen zdravim ljudem

Kljub dramatičnim naslovom NEO ni čip, s katerim bi zdravi ljudje nadgrajevali svoje sposobnosti ali neposredno povezovali možgane z računalnikom za vsakodnevno uporabo. Naprava je namenjena zelo ozki skupini bolnikov. Odobritev naj bi veljala za odrasle med 18. in 60. letom, ki imajo zaradi poškodbe vratnega dela hrbtenjače paralizirane vse štiri okončine, vendar so ohranili vsaj delno funkcijo rok.

Sistem prepoznava bolnikovo namero za gibanje in jo pretvori v elektronski ukaz za upravljanje zunanje robotske rehabilitacijske rokavice. Preprosto povedano: pacient pomisli, da želi premakniti roko ali prijeti predmet, naprava pa njegovo namero spremeni v dejanski gib.

Ključna razlika: NEO ne prebada možganskega tkiva

Največja prednost kitajskega sistema naj bi bila prav njegova namestitev. Neuralinkov vsadek uporablja izjemno tanke elektrode, ki prodrejo neposredno v možgansko skorjo. Senzorji naprave NEO pa naj bi bili nameščeni nad trdo možgansko ovojnico, zaščitno plastjo, ki obdaja možgane.

Ker elektrode ne prebadajo občutljivega možganskega tkiva, naj bi bilo manj nevarnosti za krvavitve, vnetja in dolgoročno slabšanje signalov. Takšna rešitev je morda nekoliko manj neposredna, vendar naj bi razvijalci zavestno dali prednost varnosti in možnosti širše uporabe pri bolnikih.

Rezultati, ki zvenijo skoraj neverjetno

V kliničnih preizkušanjih naj bi sodelovalo 36 pacientov v 11 bolnišnicah, razvijalci pa poročajo o stoodstotni uspešnosti pri domači uporabi možgansko vodene pomoči za oprijem. Bolniki naj bi z uporabo sistema lahko premikali predmete, prijeli kozarec, jedli, pili in opravljali druga preprosta vsakodnevna opravila.

Za zdravega človeka so takšni gibi nekaj samoumevnega. Za osebo, ki je zaradi poškodbe hrbtenjače izgubila nadzor nad rokami, pa lahko že samostojen prijem žlice ali kozarca pomeni izjemen korak nazaj k neodvisnosti. NEO zato ni zgolj tehnološki eksperiment, temveč potencialno orodje, ki bi lahko bolnikom vrnilo del dostojanstva in samostojnosti.

Je Kitajska res prehitela Elona Muska?

Na prvi pogled se zdi, da je Kitajska v tej tekmi prevzela vodstvo. Medtem ko Neuralink v Združenih državah Amerike še vedno izvaja klinična preizkušanja na ljudeh, naj bi bil NEO že na poti v komercialno medicinsko uporabo. Toda neposredna primerjava ni povsem enostavna. Neuralink razvija globlje vsajen sistem z veliko širšimi in ambicioznejšimi cilji, kitajski NEO pa je trenutno namenjen predvsem eni konkretni nalogi: pomoči pri gibanju rok pri določenih bolnikih s paralizo.

Kljub temu je sporočilo jasno. Tekma za povezovanje človeških možganov z računalniki se je iz laboratorijev preselila v bolnišnice. Kar je še nedavno zvenelo kot prizor iz prihodnosti, danes postaja resničnost: človek pomisli na gib, računalnik prebere njegovo namero, robotska rokavica pa jo spremeni v dejanje.