So to naravni “mutanti”? Skriti superljudje? Ali preprosto dokaz, kako neverjetno prilagodljivo je človeško telo?
Nomadi morja Bajau iz jugovzhodne Azije so razvili osupljivo telesno prilagoditev – njihova vranica je kar 50 % večja kot pri običajnih ljudeh. Zakaj? Vranica deluje kot rezervoar kisika. Med potopom sprosti dodatno oksigenirano kri v obtok. Rezultat? Zadržijo dih do 13 minut in se potapljajo do globine 60 metrov – brez kakršnekoli opreme. Medtem ko se večina ljudi pod vodo panično ozira proti površju, oni tam živijo in skorajda dihajo.
Na višini 4.000 metrov je v zraku približno 40 % manj kisika. Za večino ljudi bi to pomenilo hudo višinsko bolezen – ali celo smrt. A Tibetanci tam živijo že tisočletja. Nosijo posebno gensko različico EPAS1, podedovano od starodavne človeške vrste Denisovancev. Njihova kri učinkoviteje prenaša kisik – brez nevarno povišanega števila rdečih krvničk. Šerpe pa gredo še dlje. Njihove mitohondrije iz iste količine kisika ustvarijo več energije. Njihove mišice se utrudijo počasneje. Medtem ko turisti komaj dihajo, oni nosijo težke tovore proti vrhu Everesta. To ni trening. To je evolucija.
V arktičnem mrazu, kjer bi večina ljudi zmrznila v nekaj urah, Inuiti preživijo generacije. Njihova telesa proizvajajo več toplote. Maščobo presnavljajo drugače. Njihov metabolizem je prilagojen ekstremnim temperaturam. So kot biološke peči, zasnovane za ledene razmere. Tam, kjer drugi vidijo smrtno nevarnost, oni vidijo dom.
Otroci morskega ljudstva Moken lahko pod vodo vidijo jasno – brez očal. Njihove zenice se skrčijo za približno 22 % bolj kot pri evropskih otrocih. Pod vodo izostrijo pogled skoraj kot delfini. Za druge je morje zamegljena modrina. Zanje je kristalno jasen svet.
View this post on Instagram
V bolivijski džungli živi skupnost Tsimane, ki ima najbolj zdrava srca, kar so jih kdaj izmerili. Srčno-žilne bolezni so skoraj neznane. Njihove arterije se starajo počasneje. Osemdesetletnik Tsimane ima ožilje, primerljivo s 50-letnikom iz razvitega sveta. Medtem ko sodobna družba bije bitko s holesterolom, oni živijo skoraj brez srčnih obolenj.
Kenijski tekači ljudstva Kalenjin dominirajo na dolgih progah. Približno 40 % največjih svetovnih maratonov osvojijo prav oni. Njihovi gležnji porabijo manj energije. Imajo daljše noge in lažje mečne mišice. Njihova biomehanika je skoraj popolna za tek na dolge razdalje. Niso le trenirali. Rodili so se s prednostjo.
Medtem ko večina nas doseže svoje fizične meje, so nekatere skupnosti skozi tisočletja evolucije razvile sposobnosti, ki presegajo povprečje. To ni magija. Ni znanstvena fantastika. Je opomnik, kako prilagodljivo je človeško telo – in kako močno okolje oblikuje našo biologijo. Morda vsi nismo rojeni za Everest ali 60-metrske potope. A ena stvar je jasna: človeške meje niso tako trdne, kot smo mislili. Superljudje opisani zgoraj, to dokazujejo vsakodnevno.
skrivnostna.si
