Prav to vprašanje v zadnjih letih vse bolj buri domišljijo raziskovalcev zavesti, kvantnih fizikov in nevroznanstvenikov. Nekateri znanstveniki namreč opozarjajo, da sanje morda niso zgolj nepovezana možganska aktivnost, ampak bi lahko predstavljale stik z alternativnimi plastmi realnosti.
Te teorije so povezane z idejo tako imenovane kvantne zavesti ter multiverzuma – teorije, po kateri naj bi obstajalo neskončno število vzporednih vesolij. Po tej razlagi naj bi se med spanjem naša zavest začasno odklopila od zunanjega sveta in začela zaznavati drugačne ravni obstoja.
View this post on Instagram
Znanstvenike posebej preseneča, kako neverjetno stabilne in “resnične” so lahko sanje. Veliko ljudi poroča o ponavljajočih se mestih, osebah in zgodbah, ki se skozi leta vračajo skoraj kot vzporedno življenje. Nekateri celo trdijo, da v sanjah obiskujejo iste kraje, ki jih nikoli niso videli v resničnem življenju.
Še bolj skrivnostno postane pri lucidnem sanjanju. Gre za pojav, pri katerem se človek med sanjami zave, da sanja – in začne celo nadzorovati dogajanje okoli sebe. Raziskovalci opozarjajo, da je takšna raven zavedanja težko združljiva z idejo, da so sanje zgolj “naključni šumi možganov”.
Študije REM-spanja kažejo, da možgani med sanjanjem dosežejo več kot 90 odstotkov aktivnosti budnega stanja. To pomeni, da so naši možgani med spanjem skoraj enako aktivni kot takrat, ko smo budni – le da delujejo v popolnoma drugačnem načinu zaznavanja.
Nekateri raziskovalci zato postavljajo drzno vprašanje: ali možgani sanje ustvarjajo – ali pa med spanjem zgolj sprejemajo informacije iz nečesa, kar že obstaja? Seveda za zdaj ni nobenega konkretnega znanstvenega dokaza, da sanje predstavljajo dejanske vzporedne realnosti. Večina nevroznanstvenikov še vedno meni, da gre predvsem za kompleksno obdelavo spominov, čustev in podzavesti.
