Nove raziskave na področju psihonevroimunologije kažejo nekaj presenetljivega: telo se na ton tvojega notranjega dialoga odziva tako, kot da bi besede prihajale od druge osebe.
Raziskovalci iz Harvarda so preučevali kako pomirjujoče izjave, namenjene samemu sebi (»varen/varna si«, »zdraviš se«, »danes si se dobro odrezal/a«) vplivajo na živčni sistem. Rezultat lepih, spodbudnih besed je viden na telesu; manj stresnih signalov, boljše čustveno uravnavanje in s časom merljive izboljšave v kazalnikih, povezanih z vnetji. To ni »čarovnija miselnosti«.
Lepe besede delujejo preprosto;
• manj strahu → pade kortizol
• pade kortizol → izboljša se prekrvavitev
• boljša prekrvavitev → imunske celice delujejo učinkoviteje
Ena udeleženka s kronično bolečino je poročala, da ji je že preprost premik od »oprosti, telo« k »hvala, telo« močno zmanjšal dnevno napetost. Njena zdravnica je to povzela popolno: »Nehaje se boriti proti svojemu telesu … in tudi telo se bo prenehalo boriti proti njej.«
Znanstveniki temu pravijo afektivna signalizacija — živčni sistem notranji govor razume enako, kot razume čustvene signale drugih ljudi. To po domače povedano pomeni – vsaka misel, tudi tiha, pusti biokemični odtis.
Prijaznost do sebe ni le psihologija. Je nevrobiologija. Vodilna raziskovalka je to strnila takole: »Tvoje telo sliši vse, kar tvoje misli govorijo.«
Morda najmočnejše zdravilo ni nekaj, kar kupiš. Morda je le nekaj, kar si poveš.
skrivnostna.si
