Klic = mini napad?
Za mnoge je telefonski klic kot nepričakovan vdor v njihov svet. Sporočilo lahko počaka. Klic pa zahteva TAKOJ. In prav tu nastane panika:
-
Kaj hoče?
-
Je kaj narobe?
-
Zakaj ni samo napisal?
Zvonjenje sproži stresni odziv. Srce pospeši. Možgani preklopijo na “kaj je nujno?” način. Ni čudno, da nekateri raje komunicirajo v tišini tipkovnice.
Strah pred neprijetnimi pogovori
Veliko ljudi klice povezuje z:
-
slabimi novicami,
-
konflikti,
-
neprijetnimi zahtevami,
-
prodajnimi klici.
Ni naključje, da marsikdo reče: “Če je nekaj resnega, mi bo že napisal.” Klic pomeni nepredvidljivost. Sporočilo pomeni nadzor.
Generacija, ki raje tipka kot govori
Mlajše generacije so odrasle z WhatsAppom, Instagramom in Telegramom. Pisanje je njihov naravni jezik. Klic? To je skoraj že formalnost. Za starejše pa velja ravno obratno – če ne pokličeš, je to lahko znak hladnosti ali ignorance. Dve generaciji. Dva svetova. Ena zvoneča naprava.
View this post on Instagram
Sporočila dajejo moč
Pri sporočilu lahko:
-
premisliš odgovor,
-
izbrišeš, popraviš,
-
napišeš kratko in brez razlage,
-
odgovoriš čez eno uro – ali jutri.
Pri klicu? Ni gumba “uredi”. Vse je v živo. In to marsikoga spravi v nelagodje.
Telefonski pogovor jemlje energijo
Ton glasu. Reakcije. Tišina. Nerodni trenutki. Vse to zahteva mentalno energijo. Po napornem dnevu je za marsikoga 20-minutni klic hujši kot pisanje desetih sporočil.
Ali je to znak asocialnosti?
Ne nujno. Gre za drugačen način komunikacije – in pogosto za zaščito lastnega miru. A pozor: če se zaradi izogibanja klicem začneš izogibati pomembnim pogovorom, lahko to postane težava.
Telefon danes ne pomeni več bližine – ampak pritisk. In ko naslednjič nekdo ne dvigne, morda ni nesramen. Morda samo varuje svoj mir.
skrivnostna.si
