Po navedbah razvojnih psihologov naj bi pogosto petje, glasno govorjenje in ritmična igra pomenili, da otrok nima občutka strahu pred obsojanjem ali utišanjem. Preprosto povedano – otrok si upa biti to, kar je.
“Ko se otroci počutijo čustveno varne, veliko pogosteje spontano izražajo svoja čustva skozi glas, gibanje in igro,” pojasnjujejo strokovnjaki za otroško psihologijo. Prav zato naj bi bili glasni otroci pogosto znak zdrave navezanosti in dobrega čustvenega razvoja.
Na družbenih omrežjih je tema povzročila pravo eksplozijo odzivov. Številni starši so zapisali, da so se po branju raziskav začeli drugače odzivati na “glasne trenutke” svojih otrok. Namesto opozoril “bodi tiho” zdaj v tem vidijo znak veselja, sproščenosti in zaupanja.
Raziskave namreč kažejo, da spontano vokalno izražanje ni le navada ali “otroška nagajivost”, ampak način, kako otroci uravnavajo svoja čustva. Petje, ritmično ponavljanje besed in glasna igra naj bi pomagali pri sproščanju stresa in krepitvi občutka varnosti.
Seveda to ne pomeni, da mora biti dom ves čas popoln kaos in koncert brez premora. A strokovnjaki pravijo, da je morda vredno dvakrat premisliti, preden otroku znova rečemo: “Utihni.” Mogoče nam njegov glas v resnici sporoča nekaj zelo pomembnega – da se ob nas počuti varnega.



