Hrana je najhitrejša in najcenejša pot do dopamina. En grižljaj, malo sladkorja, možgani zaploskajo. Problem je, da aplavz hitro utihne, posledice pa ostanejo. Če želiš manj jesti iz dolgčasa, stresa ali čustvene praznine, moraš dopamin dobiti drugje. In ja, obstaja življenje tudi zunaj hladilnika.
S čim lahko bolje nadomestiš dopamin?
1. Senzornost
Hrana je močno senzorična. Nadomesti jo z drugimi telesnimi dražljaji: sprehod v naravi, mrzla ali topla prha, vonji, glasba v slušalkah, masaža. Telo dobi signal, možgani pa pozornost, brez kalorij.
2. Čustva
Velikokrat ne jemo, ker smo lačni, ampak ker nekaj čutimo ali pa nočemo čutiti. Namesto prigrizka si dovoli: jok, smeh, pisanje misli, pogovor. Čustva, ki jih prebaviš, ne potrebujejo piškotov kot anestetika.
3. Intelektualni izziv
Možgani obožujejo reševanje problemov. Uganke, križanke, sudoku, logične igre, branje ali učenje nečesa novega dajo dopamin, ki traja dlje kot sladica.
4. Kreativnost
Ples, risanje, slikanje, pisanje, igranje instrumenta. Ne rabi biti lepo, rabi biti tvoje. Kreativni proces aktivira iste centre nagrajevanja kot hrana, le da brez občutka krivde po tem.
5. Družabnost
Človek je socialno bitje, ne vreča za prigrizke. Kratek klic, kava s prijateljem, iskren pogovor. Povezanost je eden najmočnejših naravnih virov dopamina.
6. Duhovnost
Za nekatere je to meditacija, za druge molitev, hvaležnost ali preprosto tišina. Občutek smisla in širše slike umiri notranji kaos, zaradi katerega pogosto posežemo po hrani.
7. Dosežki
Majhni, realni cilji. Pospravljena miza, dokončan e-mail, prehojenih 5.000 korakov. Dopamin se sprošča ob občutku napredka, ne le ob nagradi.
Hrana ni sovražnik. Je pa slab terapevt. Če postane glavni vir ugodja, pomeni, da nekaj drugega manjka. Ko začneš dopamin iskati še kje drugje, hrana spet postane to, kar bi morala biti: gorivo, ne tolažba.
skrivnostna.si
