Družina nas oblikuje bolj, kot si mislimo: vloge iz otroštva pogosto nosimo še v odraslost

Način, kako smo odraščali, odnosi med sorojenci, prepiri, pohvale, pričakovanja staršev in celo drobne vsakodnevne navade lahko vplivajo na to, kako kasneje komuniciramo, ljubimo, rešujemo spore in gradimo odnose. Družina je namreč pogosto naša prva »šola odnosov«.

Že od zgodnjega otroštva se učimo opazovati ljudi okoli sebe. Kako starši rešujejo prepire? Ali se doma o čustvih govori ali se jih raje pomete pod preprogo? Kdo prevzame odgovornost, ko gre kaj narobe? Kdo vedno popusti? Kdo skrbi za druge? Takšne izkušnje lahko tiho oblikujejo naše vedenje tudi desetletja kasneje.

Ste vedeli to?

  • Otrok, ki odrašča v ljubezni, bo tudi drugim dejal ogromno ljubezni in pozornosti
  • Bolj ko se starš skrivoma žrtvuje za otroke, bolj ga podzavestno otroci spoštujejo
  • Otroci čigar starši se pogosto prepirajo, kasneje postanejo trosilci miru v družbi ali pa mediatorji
  • Sorojenci, ki se najbolj prepirajo v času otroštva, so si najbolj blizu v odrasli dobi
  • Ljudje, ki posnemajo svoje starše, delajo to povsem na nezavedni ravni
  • Sin, ki spoštuje svojo mamo, bo spoštoval vse ženske
  • Najstarejši otrok je pogosto najbolj odgovoren
  • Hčera je bolj čustveno povezana s svojim očetom, medtem ko je sin s svojo mamo

 

Sorojenci se prepirajo, a prav to jih lahko tudi poveže

Kdor ima brata ali sestro, verjetno pozna legendarne prepire zaradi igrač, daljinskega upravljalnika, kopalnice ali vprašanja, kdo je sedel na čigavo stran kavča. V otroštvu so konflikti med sorojenci povsem običajni. Prav skozi takšne spore se otroci pogosto učijo pogajanja, postavljanja meja, popuščanja, branjenja svojega mnenja in ponovnega zbliževanja. Zanimivo je, da se lahko odnosi med sorojenci z leti močno spremenijo. Otroška tekmovalnost lahko v odraslosti preraste v zelo močno povezanost.

Kako so se starši prepirali, lahko vpliva tudi na naše odnose

Družina je pogosto prvi prostor, kjer vidimo, kako odrasli rešujejo konflikte.  Če otrok odrašča v okolju, kjer se nesoglasja rešujejo s pogovorom, opravičilom in iskanjem kompromisa, lahko tak način komunikacije kasneje prenese tudi v svoje partnerske odnose. Če pa so bili konflikti povezani z molkom, kričanjem ali izogibanjem, lahko človek podobne vzorce nezavedno ponavlja tudi kasneje.

Ne zato, ker bi bilo vse vnaprej določeno, ampak zato, ker so to prvi modeli odnosov, ki jih spoznamo.

Doma se učimo tudi, kaj pomeni ljubezen

Otroci se doma ne učijo samo besed in pravil. Učijo se tudi, kako se izraža naklonjenost.  Nekdo odrašča v družini, kjer se veliko objemajo in govorijo, da se imajo radi. Drugje se ljubezen kaže predvsem skozi dejanja, pomoč, kuhanje, skrb ali delo.  Zato lahko odrasli ljudje ljubezen izražajo zelo različno. Kar je za nekoga očiten znak naklonjenosti, lahko drugi skoraj spregleda.

Družina je naša prva učilnica

Družinsko okolje nas lahko nauči, kako poslušati, kako zaupati, kako se postaviti zase, kako skrbeti za druge in kako ravnati, kadar pride do konflikta. Toda pomembno je vedeti tudi nekaj drugega. Otroštvo vpliva na nas, vendar nas ne določa za vedno. Ljudje lahko svoje vzorce prepoznamo, jih spremenimo in se naučimo novih načinov komunikacije. Morda je prav zato zanimivo kdaj pogledati nazaj in se vprašati: kakšno vlogo sem imel v svoji družini in koliko te vloge še danes nosim s seboj?

Dodaj Skrivnostno kot zaupanja vreden vir pri Googlu

Sorodni članki

Najbolj brano