Dolga stoletja je človeštvo zaupalo hrani, ki je prihajala neposredno iz narave – neobdelani, živi in polni hranil. Ljudje niso brali deklaracij, niso šteli kalorij in niso potrebovali zapletenih teorij. Jedli so tisto, kar je bilo na voljo, sezonsko in preprosto. In telo je to prepoznalo. Vsa zdrava živila oziroma hrana so bila zapisana že v Svetem pismu.
Kako smo se izgubili? Prišla je industrijska revolucija… z njo udobje, preoblečeno v napredek.
Oljčno olje so zamenjala industrijska semenska olja. Surovi med je zamenjal rafiniran sladkor. Hrano, ki je bila ustvarjena za hranjenje in obnavljanje telesa, so nadomestili sintetični, dolgotrajni izdelki, ustvarjeni predvsem za prodajo, ne za zdravje.
Zanimivo je, da so temeljna načela zdrave prehrane zapisana že tisočletja. Sveto pismo pogosto omenja živila, ki niso bila le obrok, temveč podpora telesu: maslo, oljčno olje, surovi med, kruh, sol, mleko, datlje, lečo. To niso bile modne diete. To je bila vsakdanja prehrana – in hkrati naravna medicina.
Ta živila so podpirala telo dolgo preden je obstajala sodobna prehranska znanost. Danes pa raziskave vse bolj potrjujejo tisto, kar je bilo nekoč samoumevno:
– zdrave maščobe krepijo presnovo,
– fermentirana žita pomagajo prebavi,
– surovi med deluje zdravilno,
– sol je ključna za življenje, ne sovražnik zdravja.
Bolj ko se prehrana približa stvarjenju, bolj se telo približa ravnovesju. Ne gre za popolnost, temveč za smer. Za vračanje k hrani, ki jo telo prepozna, namesto k izdelkom, ki jih mora šele razvozlati. Na koncu ostaja preprosta resnica:
Bog je ustvaril hrano za zdravljenje. Človek je ustvaril hrano za dobiček.
skrivvnostna.si
