Prava moč se nikoli ni gradila na motivacijskih govorih. Gradila se je na jasnosti. Tisoče let nazaj so egipčanski vladarji poznali skrivnost, ki danes znova prihaja v ospredje. Svoj um so varovali preprosto: jedli so enkrat na dan – ob sončnem zahodu. Ne zaradi mode. Ne zaradi religioznega fanatizma. Ampak zaradi fokusa.
Brez stalnih dopaminskih sunkov.
Brez meglice v glavi po prebavi.
Brez energijskih padcev, ki razbijejo zbranost.
Hrana ni bila stalna distrakcija, temveč zavestno izbran dogodek. Zanimivo je, da so to pravilo v sodobnem času – tiho, brez velikega pompa – znova odkrili številni podjetniki, misleci in ustvarjalci. Ne kot ekstrem, temveč kot orodje. In zdaj znanost počasi dohiteva prakso.
Vsak obrok namreč ni nedolžen. Vsakič, ko jemo, se pretok krvi, energije in pozornosti preusmeri v prebavo. Možgani dobijo manj. Fokus popusti. Misel se razprši. To ne pomeni, da je hrana sovražnik. Pomeni pa, da ima čas hranjenja kognitivno ceno.
Če se ti zdi, da je tvoj dan razdrobljen, da skačeš med nalogami, da se težko poglobiš – morda problem ni v pomanjkanju discipline ali truda. Morda je vprašanje preprostejše: kako pogosto ješ?
Post ni asketizem.
Je strategija.
Ne gre za stradanje, temveč za razumevanje, da ima tudi fokus svoj metabolizem. Tako kot telo potrebuje obdobja aktivnosti in počitka, jih potrebuje tudi um.
Stari svet je to vedel intuitivno.
Sodobni svet to ponovno odkriva – s pomočjo znanosti.
skrivnostna.si
