Kako potlačena čustva vplivajo na telo in zakajh ženske pogosteje zbolevajo za avtoimunimi obolenji? – razkriva Gabor Maté

Ali lahko način, kako živimo in potlačimo svoja čustva, vpliva na naše zdravje? Po mnenju zdravnika in avtorja Gaborja Matéja je odgovor jasen: da – in to bolj, kot si mislimo. Zanimivo pa je dejstvo, da je med bolniki, ki imajo avtoimune bolezni kar 80 % žensk.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Alani Klein | Nourishing Tides Institute of Craniosacral Therapy (@nourishingtides)

 “Avtoimunska osebnost” – kdo so ti ljudje?

Maté opisuje t. i. “avtoimunsko osebnost” kot človeka, ki:

• pretirano skrbi za druge
• zanemarja lastne potrebe
• potlačuje čustva, predvsem jezo
• živi odmaknjen od samega sebe

Gre za vedenje, ki se pogosto razvije že v otroštvu – kot način preživetja v okolju, kjer ni bilo prostora za pristna čustva.

 Ko psihologija postane biologija

Strokovnjaki raziskujejo, kako so um, živčni sistem in imunski sistem povezani. Ključna ugotovitev:  telo ne ločuje med čustvenimi in fizičnimi izkušnjami. Če človek dolgo časa ignorira svoje potrebe in čustva:

• živčni sistem ostaja v stalni pripravljenosti
• stresni odziv (HPA-os) je nenehno aktiven
• telo težje preide v stanje regeneracije

Vnetje kot “potlačena jeza”?

Po nekaterih razlagah se lahko kronično vnetje razume kot “notranja vročina” in kot neizražena čustva, ki ostajajo ujeta v telesu. Sčasoma to vpliva na:

• imunski sistem
• ravnovesje v telesu
• sposobnost okrevanja

Pot nazaj: živčni sistem in varnost

Pristopi, ki jih omenja ta smer razmišljanja, se osredotočajo na:

• umirjanje živčnega sistema (aktivacija parasimpatikusa)
• podporo limfnemu sistemu
• nežno delo s telesom in zavedanjem

Cilj je: ustvariti občutek varnosti in telesu omogočiti, da se “ohladi” in regenerira

 Ključna vloga: odnos in občutek pripadnosti

Morda najpomembnejši element pa ni tehnika, ampak:
👉 občutek, da si varen
👉 da pripadaš
👉 da so tvoje potrebe pomembne

Prav ta občutek lahko po mnenju mnogih strokovnjakov sproži najgloblje procese zdravljenja. Teorija “avtoimunske osebnosti” odpira pomembno vprašanje:  koliko bolezni je povezanih z načinom, kako živimo in čutimo?