V novi, že tretji rundi razkritij, so v javnost prišli dokumenti, pričevanja, posnetki in opisi dogodkov, ki naj bi jih ameriške službe zbirale več let. In čeprav Pentagon ni razkril »vesoljcev v hangarju«, so podrobnosti dovolj nenavadne, da so ponovno razvnele domišljijo javnosti.
Še bolj nenavadno je poročilo, po katerem naj bi se pojavili dve svetlobni krogli, ki sta bili videti, kot da sta med seboj povezani. Priče so kasneje poročale še o več belih kroglah, ki naj bi se premikale na večji višini. V drugem primeru je bil opisan svetlobni pojav nad ribnikom, ki naj bi spreminjal obliko, utripal in se občasno razdelil v manjše svetlobne točke.
View this post on Instagram
A tu se zgodba ne konča. Med dokumenti se pojavljajo tudi starejši primeri, med drugim poročilo o nenavadnem predmetu nad letališčem v Harareju v Zimbabveju ter primer iz Kolorada, kjer so opazovalci opisali nenavadno oblikovan objekt na nebu. Nekateri zapisi zvenijo skoraj kot prizori iz znanstvenofantastičnega filma, a uradni ton dokumentov ostaja previden: pojavi so nepojasnjeni, ne pa dokazano nezemeljski.
In prav tu je bistvo zadnje runde razkritij. Pentagon ni rekel: »Našli smo vesoljce.« Rekel je nekaj precej bolj hladnega, a za javnost morda še bolj vznemirljivega: obstajajo primeri, ki jih ameriške službe še vedno niso dokončno razložile.
Toda javnost se ne more znebiti občutka, da se nekaj dogaja. Zakaj bi ameriške oblasti sploh objavljale takšne dokumente, če ni ničesar za videti? Zakaj je toliko primerov še vedno označenih kot nerešenih? In zakaj se med pričami pojavljajo tudi ljudje iz vojaških in vladnih krogov?
Najnovejša razkritja zato niso dala končnega odgovora, so pa odprla novo poglavje. Pentagon je pokazal nekaj map, nekaj posnetkov, nekaj pričevanj in veliko praznega prostora med vrsticami. Vesoljcev ni pokazal. Skrivnosti pa tudi ni zaprl. Morda je prav zato ta zgodba tako privlačna. Ker ne ponuja jasnega konca. Samo vprašanje, ki že desetletja buri človeško domišljijo: smo res sami?
