Plavanje je kot hrana za možgane: zakaj ima večji učinek kot večina vaj na kopnem?
Znanstvene raziskave, ki so uporabljale slikanje možganov in analizo pretoka krvi, kažejo, da ima plavanje izjemen vpliv na delovanje možganov. V primerjavi s številnimi vajami na kopnem plavanje bistveno poveča pretok krvi v možgane, kar neposredno podpira kognitivne funkcije.
Po podatkih raziskav lahko plavanje poveča možganski pretok krvi za približno 14 odstotkov več kot tek. Razlogi tičijo v kombinaciji nadzorovanega dihanja, vključevanja celotnega telesa in visoke kardiovaskularne obremenitve, ki jo ta oblika gibanja zahteva. Pri plavanju telo deluje usklajeno. Dihanje je ritmično in zavestno, gibi so enakomerni, mišice pa so aktivirane po vsem telesu. Ta kombinacija spodbuja učinkovitejše kroženje krvi, kar pomeni boljšo dostavo kisika in hranil v možgane.
Povečan pretok krvi podpira:
- boljšo zbranost in miselno jasnost,
- učenje in spomin,
- nevroplastičnost, torej sposobnost možganov, da se prilagajajo in ustvarjajo nove povezave.
Raziskovalci pogosto opisujejo plavanje ne le kot telesno aktivnost, temveč kot celostni nevrološki dražljaj. Zaradi hkratne aktivacije dihanja, ravnotežja, koordinacije in ritma ima plavanje učinke, ki presegajo klasično aerobno vadbo.
Plavanje tako ne krepi le telesa, temveč tudi možgane. V času, ko iščemo načine za ohranjanje mentalne ostrine in dolgoročne možganske vitalnosti, se izkaže, da je voda eden najboljših zaveznikov človeškega uma.
Čeprav je zima, se spomnite, da je plavanje zelo koristno in se ga poslužujte tudi v hladnih mesecih.
skrivnostna.si
