Fotografije iz fitnesa, “selfiji” pred ogledalom, posnetki dvigovanja uteži in vsakodnevne objave treningov so postali skoraj obvezen del družbenih omrežij. A psihologi opozarjajo, da pretirano razkazovanje fitnes življenjskega sloga včasih ni le nedolžna motivacija ali deljenje napredka.
V praksi to pomeni, da nekateri posamezniki prek všečkov, komentarjev in občudovanja iščejo občutek vrednosti, sprejetosti ali samozavesti.
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da to še ne pomeni duševne motnje ali “narcisizma” v kliničnem smislu. Toda pretirana potreba po razkazovanju telesa, napredka ali popolnega življenjskega sloga lahko po njihovem mnenju kaže na notranjo negotovost ali čustvene stiske.
“Družbena omrežja so postala prostor, kjer ljudje pogosto iščejo potrditev, ki je v resničnem življenju ne dobijo,” opozarjajo nekateri psihologi.
Na spletu so se ob tem že vneli burni odzivi. Nekateri pravijo, da je objavljanje treningov povsem normalna motivacija in način povezovanja z drugimi športniki. Drugi pa priznavajo, da jih je občutek “tekmovanja za všečke” sčasoma psihično izčrpal. Posebej zanimivo je, da raziskovalci opažajo razliko med ljudmi, ki šport doživljajo kot osebno zadovoljstvo, in tistimi, ki skoraj vsak trening spremenijo v spletni spektakel.
- Prvi telovadijo zaradi zdravja, discipline in dobrega počutja.
- Drugi pa naj bi pogosto iskali predvsem občutek občudovanja.
Ali treniraš zaradi sebe – ali zaradi odziva ljudi na internetu? Ker včasih največ pove ravno potreba, da mora ves svet videti vsak tvoj trening.


