Z nevroznanstvenega vidika ritmično plavanje združuje aerobno gibanje, obojestransko koordinacijo telesa, nadzorovano dihanje in stik z vodo. Vsi ti dražljaji skupaj spodbujajo možganske predele, povezane s spominom, uravnavanjem čustev in obvladovanjem stresa.
Raziskave kažejo, da plavanje:
• povečuje prekrvavitev možganov
• podpira delovanje hipokampusa (učenje in spomin)
• izboljšuje učinkovitost in povezljivost živčnih mrež
• aktivira parasimpatični živčni sistem – možganski način »počivaj in obnavljaj«
Rezultat ni izčrpanost, temveč uravnavanje. Manj miselnega šuma. Bolj umirjena čustvena stanja. Kakovostnejši spanec.
Voda zagotavlja stalno senzorično povratno informacijo, ponavljajoče se gibanje pa usklajuje dihanje in gibalne možganske poti. To zmanjšuje stresno pogojeno živčno aktivnost in pomaga živčnemu sistemu, da se vrne v ravnovesje.
Zato plavanje pogosto deluje bolj meditativno kot izčrpujajoče; ko so možgani preobremenjeni, ne potrebujejo več dražljajev – potrebujejo ritem, dih in uravnavanje.
