Končno dobra novica za sladkosnede? Študija s Harvarda odkrila, da je sladoled lahko koristen za zdravje

Po družbenih omrežjih je eksplodirala novica, ob kateri so ljubitelji sladoleda skoraj zagotovo že odprli zamrzovalnik: Harvard naj bi po desetletjih raziskav »razglasil sladoled za superživilo«. Resnica je nekoliko manj čudežna, a še vedno presenetljiva. Velika Harvardova raziskava je namreč res pokazala nenavadno povezavo med uživanjem sladoleda in manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2.

Viralna objava trdi, da so raziskovalci spremljali približno 190.000 ljudi več desetletij in ugotovili nekaj, kar se sliši skoraj predobro, da bi bilo res. Tokrat internet zgodbe ni izumil povsem iz nič.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Ronnie Bugler (@organicenforcer)

Skoraj 200.000 ljudi in rezultat, ki je presenetil raziskovalce

Harvardski raziskovalci so leta 2014 objavili veliko analizo treh dolgoletnih ameriških raziskav, v katerih je sodelovalo 194.458 moških in žensk. Prehranske navade udeležencev so preverjali približno vsaka štiri leta, raziskovalci pa so spremljali pojav sladkorne bolezni tipa 2. Skupaj so zabeležili več kot 15.000 novih primerov bolezni.

Ko so analizirali posamezna mlečna živila, se je pojavil nenavaden rezultat. Pogostejše uživanje sladoleda je bilo statistično povezano z nižjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Tudi po dodatnih analizah je povezava ostala prisotna, čeprav je postala šibkejša.

Torej je sladoled zdrav? Počasi. Zamrzovalnik lahko za zdaj ostane zaprt.

Harvard sladoleda NI razglasil za »superživilo«

Najbolj bombastični del viralne objave je napačen. Harvard ni uradno razglasil sladoleda za superživilo. Pravzaprav Harvardova šola za javno zdravje opozarja, da izraz superfood sploh nima uradne znanstvene definicije in je pogosto predvsem zelo učinkovito marketinško orodje. Tudi njihova aktualna prehranska priporočila sladoled še vedno opisujejo kot živilo za občasno razvajanje, ne kot nekaj, kar bi morali zaradi zdravja vsak večer pojesti pred televizijo. Škoda. Človeštvo je bilo za nekaj minut nevarno blizu popolni prehranski smernici.

Kaj pa mlečna maščoba?

Viralne objave omenjajo tudi tako imenovano MFGM, membrano mlečnih maščobnih kroglic, in namigujejo, da naj bi prav ta pojasnila domnevni zaščitni učinek pravega mlečnega sladoleda. MFGM je resnična sestavina mleka in obstajajo raziskave o možnih učinkih nekaterih njenih komponent na presnovo lipidov. Toda znanost za zdaj ni dokazala, da prav MFGM v kepici sladoleda preprečuje sladkorno bolezen ali bolezni srca. To je za zdaj predvsem zanimiva hipoteza, ne navodilo zdravnika, naj vam predpiše tri kepice vanilje.

Torej ga lahko jemo brez slabe vesti?

Zmerno, seveda. Klasični sladoled vsebuje mleko in nekatere koristne hranilne snovi, hkrati pa praviloma vsebuje precej sladkorja, kalorij in nasičenih maščob. Harvard zato še vedno svetuje, naj bo takšna hrana del prehrane predvsem občasno. Toda velika študija je kljub temu pustila znanstvenikom zanimivo uganko.

Skoraj 200.000 ljudi, desetletja podatkov in sladoled, ki se v statistiki ni obnašal tako slabo, kot bi pričakovali. Ni superživilo. Ni zdravilo. In zagotovo ni dovolilnica za liter čokolade vsak večer. Je pa morda dokaz, da je prehrana precej bolj zapletena od večnega pravila, po katerem je vse, kar je okusno, avtomatično greh.