Najprej razčistimo najpomembnejše: ni kakovostnih raziskav, ki bi dokazovale, da se otroci brez vrtca razvijajo dvakrat hitreje od otrok, ki vrtec obiskujejo. Takšnega univerzalnega razmerja preprosto ni. Razvoj otroka tudi ni avtomobilski števec, na katerem bi lahko zapisali: doma 200 odstotkov, vrtec 100 odstotkov. Toda to še ne pomeni, da domače varstvo nima velikih prednosti.
View this post on Instagram
Doma se lahko otrok razvija izjemno hitro
Novejši sistematični pregled raziskav o otrocih med drugim ugotavlja, da so spodbudno domače okolje, odzivni starši, pogovor, igra in skupne učne dejavnosti povezani z boljšimi razvojnimi rezultati otrok.
Med najpomembnejšimi dejavniki so bili prav psihosocialna stimulacija, učenje skozi vsakodnevne aktivnosti in bogato domače okolje. Z drugimi besedami: otrok, ki je doma, pa se z njim veliko pogovarjajo, berejo knjige, raziskujejo naravo, se igrajo, kuhajo, štejejo, sestavljajo, ustvarjajo in odgovarjajo na njegovih neštetih 742 vprašanj na uro, lahko dobi izjemno spodbudno okolje za razvoj. In tu lahko nastane vtis, da napreduje neverjetno hitro.
Toda samo to, da otrok ne hodi v vrtec, še ni čudežna formula
Tu se spletna teorija začne nekoliko sesuvati. Če otrok ostane doma, to samo po sebi še ne pomeni, da bo njegov razvoj hitrejši. Ključno je kaj doma počne in koliko kakovostne interakcije ima z odraslimi. UNICEF poudarja, da so za zgodnji razvoj ključni odzivni odrasli, pogovor, petje, igra, občutek varnosti in priložnosti za učenje. Otroški možgani se namreč v prvih letih razvijajo z neverjetno hitrostjo. Po podatkih UNICEF se v zgodnjem otroštvu tvori več kot milijon novih nevronskih povezav na sekundo. Zato je pomembneje vprašati:
»Kakšno okolje ima otrok?«
kot pa:
»Ali hodi v vrtec?«
In presenečenje: tudi vrtec lahko pomeni razvojno prednost
Če ste pričakovali razkritje, da vrtci otroke zavirajo, se internetna senzacija tukaj nekoliko pokvari. Raziskave pogosto ugotavljajo ravno nasprotno. Otroci v kakovostnih vrtčevskih oziroma organiziranih programih imajo lahko boljše rezultate pri jeziku, zgodnji matematiki, kognitivnih sposobnostih in pripravljenosti na šolo.
Velika ameriška raziskava razvoja otrok je denimo ugotovila, da so otroci v kakovostnejšem varstvu dosegali boljše rezultate na področju jezika in kognitivnega razvoja. Samo število ur, ki so jih preživeli v varstvu, pa ni bilo odločilno. Pomembna je bila predvsem kakovost okolja.
Še bolj zanimiva je raziskava iz leta 2026
Nedavna longitudinalna raziskava 1161 otrok iz Santiaga v Čilu je primerjala različne oblike varstva 14-mesečnih otrok.
Vsekakor pa raziskava ne podpira ideje, da bi otroci brez vrtca avtomatično napredovali dvakrat hitreje.
Vrtec ima nekaj, česar doma ni tako preprosto ustvariti
To so drugi otroci. V skupini se mora otrok naučiti počakati. Deliti. Se skregati zaradi istega tovornjaka. Ugotoviti, da svet kljub temu ni propadel. Se pobotati. Povedati, kaj želi. Poslušati drugega. Sodelovati v skupini. Vse to so pomembne socialne in čustvene izkušnje. Raziskave kakovosti predšolske vzgoje kažejo, da je boljša kakovost interakcij v vrtcih povezana tudi z boljšim socialnim in čustvenim razvojem otrok.
Doma pa ima otrok nekaj, česar vrtec težko ponudi
Individualno pozornost. Če odrasli res preživlja čas z otrokom, lahko skoraj vsako dejavnost prilagodi njegovemu zanimanju in tempu. Otrok danes dve uri sprašuje o dinozavrih? Lahko gresta v knjižnico. Jutri ga zanimajo planeti? Naredita model Osončja. Dan pozneje ga zanima, zakaj mora spat? No, na to vprašanje človeštvo očitno še vedno nima odgovora, ki bi zadovoljil triletnika. Takšna individualna interakcija je lahko izredno dragocena.
Kaj je torej boljše: doma ali v vrtcu?
Raziskave ne kažejo, da obstaja en odgovor za vse otroke. Kakovosten vrtec je lahko odlično razvojno okolje. Kakovostno domače varstvo je lahko prav tako odlično razvojno okolje. Slab vrtec pa otroku ne bo čudežno koristil samo zato, ker nosi napis »vrtec«.
In otrok, ki je doma, ne bo avtomatično razvojno prehitel vrstnikov samo zato, ker zjutraj ne stopi skozi vrata igralnice. Največ štejejo odnosi, pogovor, igra, raziskovanje, občutek varnosti, gibanje, stik z drugimi ljudmi in odrasli, ki se na otroka odzivajo.
Prava skrivnost zgodnjega razvoja očitno ni v tem, ali otrok dopoldne preživi doma ali v vrtcu. Skrivnost je v tem, kaj se v teh urah z njim dejansko dogaja.
