SE VAM LUČI PONOČI RAZTEGNEJO V ČRTE? Morda imate ASTIGMATIZEM in tega sploh ne veste!

Sedete za volan, pade tema in nenadoma se vsak avtomobilski žaromet spremeni v bleščečo zvezdo. Luči imajo dolge žarke, semaforji so nekoliko razmazani, okoli svetilk vidite sij ali pa imate občutek, da ponoči preprosto ne vidite tako ostro kot drugi. Razlog je lahko zelo pogosta očesna napaka: astigmatizem. In marsikdo sploh ne ve, da ga ima.

Kaj sploh je astigmatizem?

Pri normalnem očesu roženica oziroma očesna leča ukrivlja svetlobo tako, da se ta čim bolj natančno izostri na mrežnici. Pri astigmatizmu pa roženica ali leča ni enakomerno ukrivljena. Namesto da bi bila površina očesa približno enakomerno okrogla, je ukrivljenost v eni smeri drugačna kot v drugi. Mayo Clinic jo poenostavljeno primerja z obliko jajca namesto popolnoma okrogle žoge. Posledica je, da se svetloba ne izostri v eni sami točki, zato je slika lahko zamegljena ali popačena. Astigmatizem se lahko pojavlja sam ali skupaj s kratkovidnostjo oziroma daljnovidnostjo.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Factsdailyy (@factsdailyy)

Ponoči lahko postane težava precej bolj očitna

Čez dan morda niti ne opazite nič nenavadnega. Potem pa pride večer. Žarometi avtomobilov se lahko zdijo razmazani, svetloba se raztegne, okoli luči lahko vidite bleščanje ali zvezdaste vzorce, vožnja v temi pa postane precej napornejša.

Mayo Clinic med značilnimi simptomi astigmatizma izrecno navaja tudi težave z nočnim vidom. Ko je okolica temnejša, se zenica praviloma razširi, skozi oko pa prihaja svetloba iz večjega območja optičnega sistema. Optične nepravilnosti zato lahko postanejo bolj opazne. In avtomobilski žaromet nasproti vas se nenadoma spremeni v nekaj, kar je bolj podobno posebnemu učinku iz znanstvenofantastičnega filma kot navadni luči.

Imate astigmatizem? Bodite pozorni na te znake

Med pogostimi simptomi so:

• zamegljen ali popačen vid,
• težave pri gledanju na daleč ali blizu,
• bleščanje in slabši vid ponoči,
• pogosto mežikanje oziroma pripiranje oči,
• utrujenost ali napetost oči,
• glavoboli, zlasti po daljšem gledanju v zaslon ali branju.

Toda pozor: če ponoči vidite haloje ali žarke okoli luči, to še ne dokazuje, da imate astigmatizem. Podobne težave lahko povzročajo tudi druge očesne spremembe. Pravo diagnozo zato postavi pregled vida, pri katerem strokovnjak izmeri refrakcijo očesa.

Dobra novica: rešitev je lahko presenetljivo preprosta

Če imate astigmatizem in je dovolj izrazit, da vam povzroča težave, so najpogostejša rešitev pravilno predpisana očala. Posebna korekcija v steklih kompenzira neenakomerno ukrivljenost očesa in pomaga svetlobi, da se pravilneje izostri. Zato se lahko po pravilni korekciji nočna vožnja občutno spremeni: robovi postanejo ostrejši, napisi jasnejši, luči pa manj popačene. Astigmatizem je mogoče popravljati tudi s kontaktnimi lečami, pri primernih kandidatih pa obstajajo tudi različne oblike refraktivne laserske kirurgije.

Ne potrebujete vedno zdravljenja

Majhen astigmatizem je zelo pogost in človeku morda sploh ne povzroča težav. NHS opozarja, da astigmatizma ni treba vedno zdraviti. Kadar je korekcija potrebna, so običajne možnosti očala, kontaktne leče ali v določenih primerih operativna oziroma laserska korekcija. Zato tudi ni pametno kupovati naključnih očal in ugibati, kakšno korekcijo potrebujete.

Pri astigmatizmu niso pomembne samo običajne »plus« ali »minus« dioptrije, ampak tudi dodatne vrednosti cilindra in osi.

Kaj pa telefoni, računalniki in branje v temi?

Tu lahko razbijemo še en mit. Branje pri slabi svetlobi, sedenje preblizu televizorja ali pripiranje oči ne povzroča astigmatizma. Astigmatizem je povezan z obliko oziroma ukrivljenostjo roženice ali leče. Lahko je prisoten že od rojstva, v nekaterih primerih pa se lahko pojavi oziroma spremeni tudi zaradi bolezni, poškodbe ali operacije očesa.

Posebej previdni bodite pri vožnji ponoči

Če opažate, da ponoči težko prepoznate prometne znake, vas nasproti vozeči avtomobili močno zaslepijo ali so luči izrazito razmazane, očesnega pregleda ni smiselno odlašati. Ne samo zaradi udobja. Gre tudi za varnost. Pravilna korekcija lahko pri človeku z astigmatizmom bistveno izboljša ostrino vida.

Preprost test, ki lahko marsikomu prižge alarm

Naslednjič, ko boste zvečer pogledali oddaljeno ulično svetilko ali semafor, bodite pozorni. Je luč precej jasna in kompaktna? Ali iz nje štrlijo dolgi žarki, je razmazana ali jo obdaja izrazit sij? Če to opažate pogosto, še posebej če imate zraven zamegljen vid, glavobole ali utrujene oči, je smiseln pregled. Astigmatizem je namreč ena tistih težav, ki jih lahko človek leta sprejema kot svoj »normalen vid«, dokler prvič ne dobi pravilnih očal in ugotovi, kako bi pravzaprav moral videti svet.

In da, avtomobilski žarometi naj bi bili samo žarometi. Ne osemkrake eksplozije svetlobe.