Vse več staršev na Balkanu in širše v Evropi hčerkam za 18. rojstni dan namesto klasičnih daril (avto, potovanje, denar) podarja plastične operacije ali estetske posege. Kar se je še pred desetletjem zdelo nepojmljivo, postaja nova norma.
Dekleta na dan, ko postanejo polnoletna, dobijo vavčer za rinoplastiko, povečavo ustnic, botoks ali celo povečavo prsi. Starši to pogosto predstavijo kot “naložbo v prihodnost” ali “darilo za večjo samozavest”. Mnoge matere to odkrito objavljajo na družbenih omrežjih, kjer hčerke z novim nosom ali ustnicami pozirajo z napisom: “Najlepše darilo od mame.”
Zdravniki v privatnih klinikah v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in tudi v Sloveniji potrjujejo, da se število 18-letnic, ki pridejo v spremstvu staršev, v zadnjih letih občutno povečuje. Nekatere klinike so celo začele ponujati posebne “pakete za 18. rojstni dan”.
Zakaj starši to počnejo?
Razlogi, ki jih navajajo, so različni:
- “Vsi to delajo, ne želim, da bo hči v zaostanku.”
- “Bolje, da ji to omogočimo zdaj, kot da si kasneje sama izposoja denar.”
- “Lepota odpira vrata – v šoli, na faksu, pri iskanju partnerja.”
- Nekateri starši sami živijo v kultu videza in hčerki želijo “popraviti” tisto, kar pri sebi niso mogli.
Socialna omrežja igrajo ključno vlogo. Dekleta od zgodnjih najstniških let naprej primerjajo svoj obraz s filtriranimi in operiranimi obrazi influencerjev. Starši, namesto da bi ta pritisk omilili, ga pogosto podprejo z denarjem.
Psihologi in plastični kirurgi so zaskrbljeni. Pri 18 letih se osebnost in samopodoba še vedno oblikujeta. Operacija v tem obdobju lahko pomeni, da dekle nikoli ne spozna svojega naravnega obraza in telesa.
Še večji problem je, da prvi poseg pogosto ni zadnji. Veliko deklet po “uspešni” rinoplastiki ali fillerjih hitro želi naslednjo spremembo. Začne se spirala, iz katere je težko izstopiti.
Nekateri kirurgi priznavajo, da so v zadnjih letih zavrnili več mladoletnih in pravkar polnoletnih pacientk, ker so ocenili, da motivacija ni zdrava. A veliko drugih klinik zahteve sprejme.
Kam pelje ta trend?
Če se bo nadaljeval, bomo čez deset let imeli generacijo mladih žensk, ki so bile “popravljene” še preden so zares spoznale same sebe. Generacijo, ki bo težje sprejemala naravne spremembe telesa, staranje in nepopolnosti.
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da to počnejo starši – ljudje, ki bi morali hčerkam sporočati, da so dovolj dobre takšne, kot so.
Vprašanje ni več, ali se to dogaja.
Vprašanje je, koliko daleč smo pripravljeni iti, preden kot družba rečemo, da je to preveč.
