Ameriški raziskovalci so objavili podatke, ki so mnoge pustili brez besed. Generacije, za katere se je dolgo verjelo, da bodo zaradi sodobne medicine, boljše diagnostike in napredka živele dlje kot njihovi starši, se očitno soočajo z drugačno resničnostjo.
Raziskovalci trend opisujejo kot resno opozorilo, saj ne gre le za en sam vzrok. Ne gre samo za droge, ne samo za samomore in ne samo za bolezni srca. Slika je širša in zato toliko bolj zaskrbljujoča.
Generacija, ki naj bi živela bolje, zdaj kaže slabše rezultate
Dolga desetletja je veljalo skoraj samoumevno pravilo: vsaka nova generacija naj bi živela dlje od prejšnje. Boljša zdravila, boljši pregledi, več znanja o zdravem življenju in napredek medicine naj bi pomenili varnejšo prihodnost. A podatki iz ZDA kažejo, da se je ta trend pri nekaterih generacijah začel lomiti. Posebej izstopajo ljudje, rojeni približno med letoma 1970 in 1985. To so danes ljudje v štiridesetih in petdesetih letih, torej v starosti, ko bi morali biti mnogi še daleč od najtežjih bolezni.
Namesto tega raziskovalci opažajo porast smrti zaradi bolezni srca in ožilja, raka ter tako imenovanih zunanjih vzrokov smrti. Sem sodijo predoziranja z drogami, samomori, prometne nesreče, nasilje in druge nenadne smrti.
View this post on Instagram
Najbolj srhljiv podatek: rak in srce pri ljudeh, ki še niso stari
Eden najbolj zaskrbljujočih delov raziskave je, da se bolezni, ki so jih nekoč povezovali predvsem s starejšimi, vse bolj pojavljajo pri mlajših odraslih. Srčno-žilne bolezni in rak so pri ljudeh v tridesetih in štiridesetih letih še vedno razmeroma redki, zato je vsak opazen porast toliko bolj alarmanten.
Raziskovalce je posebej presenetil porast smrti zaradi raka debelega črevesa pri mlajših generacijah. Diagnoz raka pri mlajših je sicer lahko več tudi zato, ker je diagnostika boljša in se ljudje prej pregledajo. A tukaj ne gre samo za več odkritih primerov. Študija opozarja tudi na več smrti, kar je veliko resnejši signal.
Droge, samomori, stres in bolezni: smrtonosna kombinacija
V javnosti se za slabšanje ameriške življenjske dobe pogosto omenja predvsem epidemija opioidov. Predoziranja z drogami so res eden največjih problemov. A nova analiza opozarja, da bi bilo napačno vso krivdo pripisati samo drogam.
ZDA so pri tem poseben primer med bogatimi državami. Umrljivost mlajših odraslih je tam bistveno višja kot v primerljivih razvitih državah. Analize kažejo, da je pri ljudeh med 15. in 49. letom smrtnost v ZDA približno 2,5-krat višja kot v primerljivih bogatih državah.
Kaj se bo zgodilo, ko ta generacija pride v šestdeseta?
Največje vprašanje šele prihaja. Če so ljudje, rojeni po letu 1970, že zdaj v slabšem položaju kot njihovi starši v isti starosti, kaj se bo zgodilo, ko bodo prišli v šestdeseta in sedemdeseta leta? To je tisti del, ki raziskovalce najbolj skrbi. Če se trend ne obrne, bi lahko imele te generacije v starosti slabšo zdravstveno sliko kot katerakoli moderna ameriška generacija pred njimi.
To ne pomeni, da je usoda posameznika že zapisana. Pomeni pa, da podatki opozarjajo na veliko javnozdravstveno težavo, ki je ni mogoče rešiti samo z nasvetom »jej bolj zdravo in več telovadi«. Potrebne so zgodnejše preventive, boljši pregledi, zdravljenje odvisnosti, duševnozdravstvena pomoč, dostopnejše zdravstvo in resnejši pristop k kroničnim boleznim.
Tiha kriza generacije, ki je odraščala z obljubo boljšega življenja
Generacija X in milenijci so odraščali z idejo, da bo življenje naprednejše, daljše in varnejše. A številke iz ZDA kažejo, da za mnoge ni tako. Zdravstvena kriza se ne kaže več samo pri starejših, ampak vse bolj tudi pri ljudeh, ki so sredi kariere, družinskega življenja in najaktivnejših let.
Če se trend ne spremeni, bi lahko prihodnja desetletja razkrila kruto resnico: generacije, ki so imele na voljo največ informacij, največ tehnologije in najbolj napredno medicino, morda ne bodo nujno živele dlje od svojih staršev.
