Česen ves čas pripravljate narobe? Ta preprost trik lahko naredi veliko razliko

Skoraj vsak ga ima doma, večina pa ga po rezanju takoj vrže v ponev. Prav tu naj bi naredili napako. Česen namreč svojo najbolj zanimivo spojino začne ustvarjati šele takrat, ko ga stremo ali nasekljamo. In če mu nato damo nekaj minut časa, se zgodi nekaj, česar mnogi sploh ne poznajo.

Česen in čebula sta tako vsakdanji živili, da ju skoraj ne opazimo več. Toda za njunim značilnim okusom in vonjem se skriva prava mala kemijska tovarna. In pri česnu je pomembno predvsem to, kaj naredimo z njim pred kuhanjem.

Česen najprej stisnite, potem pa počakajte

V nepoškodovanem stroku česna ni veliko alicina. Ta značilna žveplova spojina začne nastajati šele, ko česen stremo, nasekljamo ali prežvečimo. Takrat se sestavine, ki so bile prej ločene v rastlinskih celicah, združijo in začne se kemična reakcija. Toda tu pride trik. Nasekljanega ali strtega česna ne vrzite takoj na vročo ponev. Pustite ga stati približno 10 minut.

Encim, ki sodeluje pri nastajanju alicina, namreč potrebuje nekaj časa za delovanje, visoke temperature pa ga lahko hitro zavrejo. Zato je smiselno česen najprej pripraviti in šele čez nekaj minut dodati jedi. Majhna sprememba, zaradi katere vam ni treba kupiti nobenega čudežnega prehranskega dodatka za 39,99 evra. Kar je skoraj sumljivo preprosto.

Zakaj česen vohamo tudi po umivanju zob?

Če ste po obroku s česnom že trikrat umili zobe, uporabili ustno vodico in se še vedno spraševali, zakaj ljudje okoli vas ohranjajo varnostno razdaljo, obstaja razlaga. Vonj namreč ne prihaja nujno samo iz ust.Nekatere hlapne žveplove spojine se po zaužitju absorbirajo v telo, del pa se lahko pozneje izloča tudi skozi izdihani zrak. Zato zobna ščetka včasih preprosto nima možnosti.

Čebula ima svojega skrivnega aduta

Če česen stavi na žveplove spojine, ima čebula drugo zanimivo orožje: kvercetin.

Gre za flavonoid z antioksidativnim delovanjem, veliko pa ga vsebujejo predvsem rumene in rdeče sorte čebule. Rdeča čebula vsebuje tudi antocianine, rastlinske pigmente, ki ji dajejo značilno barvo. Toda čebula ima še eno prednost, o kateri skoraj nihče ne razmišlja.

Česna običajno zaužijemo nekaj gramov. Čebule pa lahko v enem samem obroku pojemo 50 ali 100 gramov oziroma še več. Zato je lahko njen dejanski prehranski prispevek precej večji, kot kaže zgolj primerjava hranilnih vrednosti na 100 gramov.

In zakaj nas čebula spravi v jok?

Ne, čebula nima osebnega spora z vami.

Ko jo prerežemo, poškodujemo njene celice in sprožimo kemične reakcije, pri katerih nastane hlapna dražeča spojina. Ko pride do oči, jih razdraži in telo se odzove s solzenjem. Solze so torej posledica kemične obrambe rastline, ne zgolj njenega močnega vonja.

Česen ali čebula: kdo zmaga?

Če gledamo koncentracijo zanimivih žveplovih spojin, ima česen nekaj posebnih adutov. Česen je tudi predmet raziskav zaradi možnih učinkov določenih pripravkov na krvni tlak, vendar to seveda ne pomeni, da lahko nadomesti zdravila ali zdravljenje.

Čebula pa zmaga pri nečem drugem: pojemo je precej več, je vsestranska, vsebuje flavonoide in jo lahko brez posebnega razmišljanja vključimo skoraj v vsakodnevno prehrano.  Najboljša rešitev? Uporabite oba.

Čebulo dodajte kot osnovo jedi, česen pa nasekljajte oziroma stisnite, pustite nekaj minut pri miru in ga dodajte nekoliko pozneje. Ko boste naslednjič kuhali kosilo, se torej spomnite na tistih 10 minut. Včasih se najbolj zanimivi kuhinjski triki skrivajo prav v sestavinah, ki smo jih že tisočkrat držali v rokah.