Hormonska kontracepcija je za milijone žensk postala nekaj povsem vsakdanjega. Tabletka zjutraj ali zvečer, mesec za mesecem, včasih več let ali celo desetletje. A čeprav gre za eno najbolj uporabljanih metod preprečevanja nosečnosti, se številne ženske šele ob prenehanju jemanja začnejo spraševati, kaj se je v njihovem telesu ves ta čas pravzaprav dogajalo.
Hormonska kontracepcija namreč ni zgolj mehanska zaščita pred zanositvijo. Deluje tako, da poseže v hormonsko uravnavanje reproduktivnega sistema, pri večini kombiniranih kontracepcijskih tablet pa preprečuje ovulacijo.
Zato ženska med uporabo takšne kontracepcije ne more na podlagi svojega običajnega menstrualnega cikla ocenjevati, kako redno ovulira oziroma kako trenutno deluje njen naravni ciklus.
»Sem sploh plodna?«
Pri nekaterih drugih hormonskih metodah lahko traja nekoliko dlje, da se ciklus ponovno vzpostavi. Svetovna zdravstvena organizacija denimo pri določenih hormonskih injekcijah opisuje nekajmesečni zamik pri povrnitvi plodnosti, vendar ne trajne neplodnosti.
Pomembno pa je nekaj drugega: če je ženska na kontracepciji večino svojih dvajsetih ali tridesetih let, lahko določene težave, ki vplivajo na plodnost, odkrije šele po njenem prenehanju. Starost medtem teče naprej ne glede na kontracepcijo. Zato ni nič nenavadnega, da se pravo vprašanje o plodnosti pojavi šele takrat, ko si ženska dejansko želi zanositi.
Ali lahko hormoni vplivajo celo na to, kdo nas privlači?
Tu postane zgodba še zanimivejša. Že leta obstajajo raziskave, ki preverjajo, ali hormonska kontracepcija vpliva na zaznavanje privlačnosti in izbiro partnerjev. Nekatere študije so pokazale povezave med uporabo kontracepcijskih tablet ter spremembami pri preferencah do določenih moških obraznih značilnosti.
Druga raziskava je ugotovila povezavo med spremembo uporabe hormonske kontracepcije med partnerskim odnosom in spolnim zadovoljstvom žensk. Toda tu je potrebna velika previdnost.
Iz teh raziskav nikakor ne moremo sklepati, da ženska na kontracepciji »izbere napačnega moškega« ali da po prenehanju jemanja tablet nenadoma ugotovi, da njen partner ni primeren oče njenih otrok. Privlačnost, ljubezen in izbira življenjskega partnerja so rezultat ogromnega števila dejavnikov, od osebnosti in skupnih vrednot do življenjskih izkušenj, spolne privlačnosti in okolja. Hormoni so lahko del te enačbe. Niso pa celotna enačba.
Kontracepcija ni nedolžna tabletka, vendar tudi ni sovražnik
Hormonska kontracepcija ima za številne ženske pomembne prednosti. Poleg preprečevanja neželene nosečnosti lahko pomaga pri zelo močnih menstruacijah, bolečinah, endometriozi, nekaterih težavah z aknami in drugih ginekoloških stanjih. Hkrati pa ima lahko neželene učinke in za vsako žensko ni primerna. Prav zato bi morala biti odločitev zanjo informirana, ne avtomatična.
Ženska bi morala vedeti, kakšno kontracepcijo uporablja, kako ta vpliva na njen ciklus, kakšna so morebitna tveganja, kaj se lahko zgodi po prenehanju uporabe ter katere druge možnosti ima na voljo.
Skrb zase pomeni predvsem poznati svoje telo – naučimo to mlajše ženske
Morda največja težava torej ni sama kontracepcija. Težava nastane takrat, ko ženska zdravilo jemlje leta, ne da bi ji kdo zares pojasnil, kaj počne z njenim hormonskim sistemom, katere spremembe so normalne in kdaj bi bilo smiselno preveriti reproduktivno zdravje.
Kontracepcija ženskega organizma ne »uniči« in praviloma ne povzroči trajne izgube plodnosti. Ga pa, dokler jo uporabljamo, namenoma spremeni. To je vendar njen osnovni namen. In prav zato bi morala veljati preprosta stvar: skrb zase pomeni tudi to, da imamo prave informacije o svojem telesu in da pomembnih odločitev ne sprejemamo samo zato, ker je nekaj postalo običajno.
