Presenetljivo odkritje: vsaka nosečnost dejansko preoblikuje ženske možgane bolj in bolj

Že dolgo velja prepričanje, da nosečnost spremeni žensko telo. Zdaj pa znanstveniki ugotavljajo, da spremembe segajo še veliko dlje – vse do možganov. Nova raziskava, ki jo je vodila skupina nevroznanstvenikov z Univerze Kalifornije v Santa Barbari, je pokazala, da nosečnost povzroči obsežno preoblikovanje možganov. In ne gre le za posamezen primer. Vedno več podatkov kaže, da gre za naraven in ponovljiv proces, ki ga doživlja večina žensk.

Prvi podroben zemljevid nosečniških možganov

Leta 2024 so raziskovalci prvič ustvarili podroben MRI-zemljevid možganov ene ženske od obdobja pred zanositvijo pa vse do dveh let po porodu. Žensko so slikali vsakih nekaj tednov. Rezultati so presenetili celo raziskovalce. Med nosečnostjo se je zmanjšal volumen sive možganovine in debelina možganske skorje. Hkrati pa so se povečale nekatere druge strukture, povezane s povezovanjem informacij, pretokom tekočin in prilagoditvijo organizma na nosečnost.

Ali možgani med nosečnostjo res “skrčijo”?

Na prvi pogled se to sliši zastrašujoče. Toda znanstveniki opozarjajo, da zmanjšanje določenih možganskih struktur ne pomeni poškodbe ali izgube sposobnosti. Ravno nasprotno. Podoben proces se dogaja tudi v puberteti, ko možgani odstranijo manj pomembne povezave in okrepijo tiste, ki so najpomembnejše. Strokovnjaki temu pravijo “nevronsko obrezovanje” oziroma preoblikovanje možganskih mrež. Poenostavljeno povedano: možgani postanejo bolj specializirani.

Kar 97 odstotkov možganskih regij se spremeni

Po prvotni raziskavi je nastal velik mednarodni projekt Maternal Brain Project, ki spremlja več deset mater, očetov in žensk, ki niso noseče. Do zdaj so opravili več kot 150 MRI-preiskav. Rezultati kažejo, da se med nosečnostjo spremeni kar 97 odstotkov od približno 400 proučevanih možganskih regij. Največje spremembe so opazili v:

• prefrontalni skorji,
• temporalnih režnjih,
• strukturah, povezanih s čustvi,
• regijah za socialno zaznavanje,
• področjih, ki sodelujejo pri odločanju in empatiji.

Zakaj se to dogaja?

Raziskovalci menijo, da možgani med nosečnostjo optimizirajo svoje delovanje za novo življenjsko vlogo – materinstvo. Nekatere spremembe naj bi pomagale pri:

• prepoznavanju otrokovih potreb,
• hitrejšem odzivanju na jok,
• večji čustveni povezanosti z dojenčkom,
• izboljšani socialni zaznavi,
• večji pozornosti na morebitne nevarnosti.

Gre torej za biološko prilagoditev, ki naj bi povečala možnosti za uspešno skrb za novorojenčka.

Kaj pa druga in tretja nosečnost?

To vprašanje znanstvenike trenutno najbolj zanima. Prve ugotovitve kažejo, da se možgani spreminjajo tudi pri naslednjih nosečnostih, vendar še ni jasno, ali so spremembe enako izrazite kot pri prvi. Maternal Brain Project zato spremlja tako prvorodke kot ženske, ki pričakujejo drugega ali tretjega otroka.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Science Sphere (@science__sphere)

Zakaj o tem vemo tako malo?

Morda najbolj presenetljiv podatek raziskave ni povezan z nosečnostjo, temveč z znanostjo samo. Raziskovalci opozarjajo, da je bilo od leta 1990 le približno 0,5 odstotka vseh raziskav možganskega slikanja namenjenih zdravju žensk. To pomeni, da je področje materinskih možganov še vedno eno najmanj raziskanih področij sodobne nevroznanosti.

Materinski možgani niso šibkejši – so drugačni

Nova odkritja rušijo star stereotip o tako imenovani »nosečniški pozabljivosti«. Čeprav nekatere ženske med nosečnostjo opažajo težave s koncentracijo ali spominom, raziskovalci poudarjajo, da možgani ne postanejo manj sposobni. Postanejo drugače organizirani. Pravzaprav se zdi, da se ženski možgani med nosečnostjo lotijo ene največjih preobrazb v odraslem življenju – primerljive celo s puberteto.

In čeprav znanstveniki še nimajo vseh odgovorov, je eno vse bolj jasno: vsaka nosečnost ne spremeni le telesa. Pusti tudi globok pečat v možganih, ki lahko traja še leta po rojstvu otroka.