Rdeča svetloba ni le lepotni trend: pri čem lahko pomaga in kje so obljube pretirane?

Terapija z rdečo svetlobo oziroma fotobiomodulacija je v zadnjih letih postala pravi spletni hit. Uporabljajo jo v dermatoloških ambulantah, fizioterapiji in nekaterih medicinskih centrih, vse več pa je tudi domačih mask, svetilk, panelov in čelad. Gre za neinvazivno izpostavljanje kože rdeči ali bližnji infrardeči svetlobi z nizko energijo, ki tkiva praviloma ne segreva tako kot klasični laserji.

Svetloba naj bi vplivala na delovanje celic, predvsem na njihove energijske procese, signaliziranje in odziv na vnetje. Toda učinek je močno odvisen od valovne dolžine, moči naprave, oddaljenosti od kože, trajanja in pogostosti terapije. Prav zato ni mogoče pričakovati, da bodo vse naprave ali vsi programi prinesli enake rezultate.

Manj gubic in bolj gladka koža

Najbolj priljubljena je uporaba rdeče svetlobe za pomlajevanje kože. Nekatere raziskave kažejo, da lahko redna uporaba nekoliko izboljša videz drobnih gubic, neenakomerno teksturo kože, rdečico, pigmentne madeže in čvrstost kože. Rezultati so praviloma postopni in bolj subtilni kot pri močnejših dermatoloških posegih.

Dermatologi terapijo pogosto obravnavajo kot dopolnilo drugim postopkom, na primer ustrezni negi kože, zdravilnim kremam, kemičnim pilingom ali postopkom z mikroiglami, ne pa kot čudežno zamenjavo za vse druge načine zdravljenja.

Pomoč pri dednem izpadanju las

Med bolje raziskanimi področji je androgena oziroma dedna plešavost pri moških in ženskah. Sistematični pregled 38 raziskav z več kot 3.000 udeleženci je pokazal povečanje gostote las pri ljudeh z androgeno alopecijo, vendar so bili rezultati med študijami precej različni. Terapija lahko pri nekaterih ljudeh zmanjša izpadanje in spodbudi rast dela las, ne more pa praviloma povrniti že dolgo izgubljenih lasnih mešičkov.

Najbolj smiselna je zato pri začetnem redčenju las in kot del širšega načrta zdravljenja. Pri nenadnem ali izrazitem izpadanju je treba najprej ugotoviti vzrok, saj rdeča svetloba ni enako učinkovita pri vseh vrstah alopecije.

Bolečine v mišicah in sklepih

Fotobiomodulacijo pogosto uporabljajo tudi športniki in fizioterapevti. Obsežen pregled randomiziranih raziskav je našel zmerno kakovostne dokaze za izboljšanje funkcionalnih težav pri artrozi kolena ter za zmanjšanje utrujenosti pri fibromialgiji. Pri številnih drugih vrstah bolečine pa so dokazi še šibki, neenotni ali temeljijo na majhnem številu ljudi. To pomeni, da lahko terapija nekaterim pomaga pri okrevanju in obvladovanju bolečin, vendar ne nadomesti diagnostike, fizioterapije, vadbe ali zdravljenja osnovne bolezni.

Celjenje ran in poškodovanega tkiva

Nekatere raziskave kažejo, da lahko nizkoenergijska svetlobna terapija pospeši zmanjševanje določenih ran in ublaži bolečino. Meta-analiza 18 randomiziranih raziskav je ugotovila boljše celjenje nekaterih kožnih ran, vendar so avtorji opozorili, da so potrebne kakovostnejše in bolj poenotene raziskave.

Rezultati niso enaki pri vseh ranah. Novejša analiza venskih razjed na nogah na primer ni pokazala statistično jasne koristi, raziskave pa so bile zelo raznolike in pogosto metodološko šibke. Rdeče svetlobe zato pri kroničnih ranah ne smemo uporabljati namesto strokovne oskrbe, temveč kvečjemu kot nadzorovano dopolnilno terapijo.

Akne: pričakovanja naj bodo realna

Rdeča svetloba se pogosto oglašuje tudi kot rešitev proti aknam. Lahko deluje protivnetno, vendar večja analiza 13 raziskav ni pokazala, da bi bila rdeča svetloba sama po sebi učinkovitejša od običajnih načinov zdravljenja. Pri aknah se pogosto uporabljajo kombinacije modre in rdeče svetlobe ali fotodinamična terapija, ki pa ni enaka navadni domači LED-maski.

Kaj pa spanje, možgani in hujšanje?

Na spletu se pojavljajo še obljube o boljšem spanju, več energije, izboljšanju spomina, hitrejšem hujšanju in celo hormonskem ravnovesju. Pri nekaterih področjih obstajajo zanimivi začetni rezultati, vendar so dokazi večinoma še omejeni. Najnovejša analiza raziskav o spanju je denimo ugotovila majhno izboljšanje kakovosti spanja, vendar je vključevala le pet raziskav in 240 ljudi.

Pri oblikovanju telesa lahko določene naprave začasno zmanjšajo obseg obravnavanega predela, vendar to ni enako dolgoročni izgubi telesne maščobe in ne nadomesti prehrane ter gibanja.

Je rdeča svetloba varna?

Kratkoročno je terapija pri pravilni uporabi večinoma dobro prenosljiva. Možni so prehodna rdečica, draženje, občutljivost, srbenje, bolečina ali redkeje opeklina, zlasti pri neustrezni napravi ali predolgi izpostavljenosti. Ker lahko močna svetloba poškoduje oči, je treba uporabljati zaščito, kadar jo zahteva proizvajalec naprave.

Rdeča svetloba ni ultravijolična svetloba in dosedanje raziskave niso pokazale, da bi pri običajnih parametrih povzročala poškodbe DNK oziroma kožnega raka. Kljub temu dolgoročni učinki pogoste domače uporabe še niso povsem raziskani. Previdnost je potrebna pri fotosenzitivnih boleznih, jemanju zdravil, ki povečujejo občutljivost za svetlobo, ter pri rakavih ali sumljivih spremembah na območju zdravljenja.

Čudežna terapija? Ne. Uporabno dopolnilo? Pri nekaterih težavah da.

Rdeča svetlobna terapija ima največ podpore pri nekaterih znakih staranja kože, dednem izpadanju las ter določenih vrstah bolečine in rehabilitacije. Pri ranah, aknah, spanju in številnih drugih obljubah so rezultati bolj neenotni.

Največja napaka je pričakovati takojšen učinek ali verjeti, da je vsaka poceni rdeča žarnica enakovredna medicinski napravi. Rezultat je odvisen od pravega odmerka svetlobe in redne uporabe, pri zdravstvenih težavah pa naj bo terapija dopolnilo strokovnemu zdravljenju, ne njegova zamenjava.