Zveni skoraj preveč preprosto, da bi bilo res. In prav tu se začne zanimivi del zgodbe. Trditev o nevrologu in dramatičnem padcu kortizola je trenutno videti predvsem kot viralna objava, ne kot preverjena medicinska študija.
View this post on Instagram
Zakaj bi vaja vseeno lahko imela učinek?
Čeprav viralna trditev ni dokazana, osnovna ideja ni popolnoma iz trte izvita. Jezik, čeljust, hioidna kost, grlo in globoke mišice vratu so anatomsko povezani. Ko smo pod stresom, pogosto nezavedno stiskamo čeljust, dvigujemo ramena, napenjamo vrat in dihamo plitvo. Telo takrat dobiva signal, da nevarnost še traja.
Tu nastopi živčni sistem. Vagusni živec je pomemben del parasimpatičnega sistema, ki pomaga telesu preklopiti iz stanja napetosti v stanje umirjanja. Klinika v Clevelandu med preprostimi načini za spodbujanje tega sistema navaja počasno, namensko dihanje, gibanje, masažo in druge tehnike sproščanja; poudarja pa predvsem uravnavanje dihanja in srčnega utripa, ne čudežnih instant rešitev.
Kako izvajati vajo?
Sedite pokončno. Ramena naj padejo navzdol. Čeljust naj bo sproščena. Nato počasi iztegnite jezik naprej, kolikor gre brez bolečine. Ne na silo. Medtem dihajte skozi nos ali zelo počasi skozi usta.
Še boljši učinek boste verjetno dobili, če jo povežete s počasnim izdihom. Mayo Clinic med sprostitvenimi tehnikami navaja globoko dihanje, meditacijo, jogo, tai chi, masažo in progresivno mišično sproščanje, Harvard Health pa poudarja, da sprostitveni odziv vključuje počasnejše dihanje, sproščanje mišic in umirjanje telesa.
Kaj je bolj realna razlaga?
Ne gre za to, da bi jezik “izbrisal kortizol”. Bolj verjetno je, da vaja prek telesne sprostitve pomaga prekiniti stresni vzorec: stisnjena čeljust, zakrčen vrat, plitvo dihanje, napet prsni koš, nemir v telesu. Ko sprostimo ta krog, telo dobi drugačen signal. Ne več: “nevarnost”. Ampak: “lahko popustim”.
Zato je ta vaja lahko zanimiva kot hitra telesna tehnika za umirjanje, ne pa kot medicinsko dokazano zdravljenje povišanega kortizola ali anksiozne motnje.
Pozor: kortizol ni sovražnik
Velika napaka internetnih nasvetov je, da kortizol prikazujejo kot strup, ki ga moramo čim bolj znižati. To ni res. Kortizol je nujen hormon. Težava nastane, kadar je stres kroničen, spanec slab, telo stalno napeto, človek pa nikoli zares ne pride v fazo regeneracije. Cedars-Sinai opozarja, da je za večino ljudi bolj smiselno obvladovati vzroke stresa kot obsesivno loviti številke kortizola.
Če imate resne simptome, panične napade, dolgotrajno nespečnost, močno tesnobo, visok krvni tlak ali sum na hormonsko motnjo, vaja z jezikom ni rešitev. Takrat je pametno govoriti z zdravnikom.
Končna ocena
Trik z jezikom je lahko uporaben kot majhna, hitra praksa za sprostitev čeljusti, vratu in dihanja. Ni pa dokaz, da lahko v 14 dneh sam od sebe normalizira kortizol. Viralna zgodba je očitno napihnjena, vendar ideja, da telo umirjamo prek dihanja, mišic in živčnega sistema, ima realno osnovo.
